Kot so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), bodo raziskavo izvedli v dvanajstih ponovitvah, in sicer v obliki panelnega spletnega vprašalnika. Anketiranje je anonimno in prostovoljno ter vključuje odrasle prebivalce Slovenije, stare od 18 do vključno 74 let.

Prvič so raziskavo izvedli 4. in 5. decembra. Rezultati pa kažejo, da visok delež, več kot 70 odstotkov anketiranih, upošteva ukrepe in higienska priporočila za preprečevanje širjenja okužbe. Pri tem je zlasti visok odstotek tistih, ki v javnosti uporabljajo masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela obraza, in sicer 95-odstoten.

Kot so navedli, je 82 odstotkov anketiranih napovedalo, da bo upoštevalo ukrepe o začasni omejitvi zbiranja ljudi, ki bodo v veljavi v času božično-novoletnih praznikov. 57 odstotkov anketiranih je menilo, da bodo letošnji prazniki zanje zaradi pandemije slabši kot prejšnja leta in bodo morali svoje navade prilagajati novim razmeram, 38 odstotkov pa da bodo enaki kot prejšnja leta. Pet odstotkov jih letošnje praznike doživlja celo kot zanje boljše.

“Prvi rezultati raziskave torej kažejo, da se večina ljudi zaveda pomena upoštevanja priporočenih ukrepov in bodo temu prilagodili tudi letošnje praznike. V času praznikov, ko smo ljudje še posebej željni stikov in druženja, je tako visoka raven razumevanja pomena upoštevanja ukrepov in higienskih priporočil ključna in kaže na odgovorno vedenje ljudi, ki je pogoj za uspešno spopadanje s pandemijo,” ocenjuje Ada Hočevar z NIJZ.

Na NIJZ želijo sicer z raziskavo oceniti pandemsko izčrpanost v času med epidemijo in po njej. Kot so zapisali, je pandemija povezana s sprejemanjem številnih ukrepov in higienskih priporočil za njeno zajezitev. Uvedene spremembe pa močno spreminjajo vsakodnevno življenje vseh in prinašajo številne izzive v spoprijemanju z novo sedanjostjo.

Mnogi letos ne bodo mogli biti v krogu svojih najbližjih ali bodo praznike celo preživljali sami. Mnogi so zaradi pandemije zgubili ljubljeno osebo, zaposlitev ali finančno varnost. Vse to so obremenjujoče izkušnje, ki lahko povzročijo zaskrbljenost, obupanost, strah, jezo, stisko, osamljenost ali različne druge težave.

“Odgovor na dolgotrajno in nerazrešeno stisko v življenju ljudi, ki je sicer naraven in pričakovan, se kaže kot t. i. izčrpanost človekovih kompenzatornih mehanizmov za soočanje s številnimi omejitvami in dodatnimi obremenitvami – v primeru pandemije smo jo poimenovali pandemska izčrpanost,” so zapisali. Ob tem pa izpostavili, da lahko pandemska izčrpanost močno vpliva na upoštevanje predlaganih ukrepov.