Anketa, ki so jo izvedli, je pokazala, da si partnerja stroške najpogosteje delita po področjih (eden krije stroške hrane, drugi plača položnice) ali pa na enake dele, pogosto se stroški plačujejo tudi iz skupne blagajne ali skupnega računa.

Le 15 odstotkov vprašanih sploh nima pravila glede delitve stroškov, stroškov ne beleži in niti ne ve, kdo plača koliko. Skoraj polovica si stroške s partnerjem deli na enake dele, le pri dobri tretjini več pokrije tisti z višjimi prihodki.

Pri gospodinjstvih je pri stroških na prvem mestu hrana, na drugem pa izdatki za avtomobile. Sledijo dopusti in počitnice, ogrevanje in izdatki za otroke. “Zanimivo je, da dobra petina vprašanih med največje izdatke šteje tudi nepričakovane izdatke – to dokazuje, da so ti precej pogosti in lahko tudi visoki, pomen rezerve za kritje tovrstnih stroškov pa toliko večji,” so navedli na ZPS.

Anketirance so vprašali še, ali svoje otroke vključujejo v denarne zadeve. Kar 65 odstotkov jih to počne vedno ali večinoma, saj se jim ravnanje z denarjem zdi pomemben del vzgoje in priprave na življenje. Četrtina otroke vključi le redko, slaba desetina pa nikoli – večini se njihovi otroci zdijo (še) premajhni ali pa menijo, da jih to ne zanima.

V prvih mesecih epidemije covida-19 so se sicer vloge gospodinjstev na bankah celo povečale. Glavni razlog je bila manjša potrošnja zaradi negotovosti glede prihodnjih razmer na trgu dela; močno zmanjšani so bili predvsem nakupi trajnejših dobrin.

Na prihranke so pozitivno vplivali krizni transferji države in regresi, ki jih večina ni porabila zaradi večje previdnosti, in turistični boni. V prihodnje je pričakovati, da se bo ali se je že rast vlog gospodinjstev upočasnila – predvsem zaradi poslabšanih razmer na trgu dela, večje brezposelnosti in manjšega razpoložljivega dohodka.