Raziskovalka in profesorica književnosti na Univerzi v Novi Gorici, dr. Katja Mihurko Poniž, je opisala dolgoletna prizadevanja, da bi dela slovenskih književnic dobila primerno mesto tako v šolskih berilih kot med deli, ki so obravnavana na maturi. Letos je med 56 vprašanji ustne mature, ki jih večina vključuje po več literarnih del, prisotna le ena pesem slovenske pesnice – Svetlane Makarovič. “Ignoriranje slovenskih pisateljic je nesprejemljivo. Maturitetna komisija bi morala pokazati večjo strokovnost in razgledanost,” opozarja Katja Mihurko Poniž. “Mnoge učiteljice in profesorice vključujejo dela slovenskih pisateljic v svoje delo v razredu. A to se ne prevede v to, da bi se dela slovenskih pisateljic sistematično vključevalo med obravnavana dela na maturi,” opozarja najboljša poznavalka del pisateljice Zofke Kveder. Ta ostaja edina slovenska pisateljica, vključena v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Prepogostokrat še vedno obveljajo pavšalne ocene, da dela pisateljic ali niso dovolj kakovostna ali niso primerna, kar ni zelo drugače od ocen, ki so jih mnoge doživele pred desetletji, v času svojega življenja, ko so bile kritike na nizki ravni osebnih žalitev in pavšalnih diskreditacij, pravi dr. Katja Mihurko Poniž. Da gre za strukturni problem posvojenih vzorcev, ki jih je težko spremeniti, je pritrdila tudi Mojca Kumerdej, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za roman Kronosova žetev. Sama je naletela na delo pisateljice Mimi Malenšek šele po nasvetu svoje babice. “Bila je njena najljubša pisateljica, saj je pisala o temah, ki so zadevale ženske po 2. svetovni vojni. In ob prebiranju del Mimi Malenšek sem odkrila tudi velik pomen tega, da se ozremo v preteklost, ob tem ko želimo razumeti sedanjost in zreti v prihodnost,” je opozorila slovenska pisateljica. Pri tem dr. Katja Mihurko Poniž opozarja na prehitre in posplošene ocene, da na področju raziskovanja in pripoznavanja del slovenskih pisateljic ni bilo v preteklih desetletjih nič
