Razkrili tajne dokumente s pogajanj o mednarodnem trgovinskem sporazumu

Razkrili tajne dokumente s pogajanj o mednarodnem trgovinskem sporazumu

Nizozemska veja nevladne organizacije Greenpeace je danes razkrila tekste iz pogajanj o sporazumu Tisa, ki naj bi uredil trgovanje s storitvami med 51 državami. Objavili so tudi analizo delov teh dokumentov, ki po njihovem mnenju kaže na to, da bi lahko sporazum ogrozil podnebne ukrepe v skladu s pariškim podnebnim sporazumom.

“Nove objave dokumentov o tajnih pogajanjih med drugim prinašajo prilogo o energetiki, ki vzbuja velike skrbi. Čeprav javnost tega ni zaznala, bi bil lahko sporazum oblikovan do konca leta. Pogajanja so tajna, nekateri danes objavljeni dokumenti pa ne bi smeli biti objavljeni še pet let po sklenitvi sporazuma,” so zapisali v Greenpeaceu.

Današnja objava dokumentov še bolj razburja v luči prav tako tajnih pogajanj EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu (TTIP). Vodja kampanje proti TTIP pri nizozemskem Greenpeaceu Susan Cohen Jehoram je ocenila, da Tisa, tako kot drugi trgovinski sporazumi, vključuje mehanizme, ki bodo med drugim lahko preprečili implementacijo ukrepov, dogovorjenih v pariškem podnebnem sporazumu.

Analiza danes razkritih dokumentov po mnenju okoljevarstvenikov med drugim kaže, da bi sprejetje sporazuma Tisa vodilo v večjo uporabo fosilnih goriv, čeprav bi se morala ta v skladu s pariškim podnebnim dogovorom zmanjševati.

Zato v okoljevarstveni organizaciji zahtevajo, da se nemudoma prekinejo pogajanja o Tisi in TTIP, prav tako pa pozivajo k zavrnitvi sklenitve dogovora o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Kanado, imenovanem Ceta.

“Nedopustno je, da pogajanja o tako pomembnih sporazumih potekajo v tajnosti, brez vednosti državljanov. Namesto da varstvo okolja opuščamo v dobro korporacij, bi morali prostotrgovinski sporazumi v ospredje postavljati klimatske spremembe in transparentnost,” so dodali v Greenpeacu.

Tisa je mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami, ki predvideva liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila. Pri tem se odpira predvsem vprašanje liberalizacije naravnih virov, kot je pitna voda.

Pokrivala naj bi celoten spekter storitev, izključene so zgolj storitve, ki so v pristojnosti nacionalnih vlad, kot so sodstvo, policija in obramba ter pravice v letalskem prometu.

Evropska komisija med prednostmi sporazuma navaja dodatno spodbujanje rasti v izvozu storitev, posledično pa višjo gospodarska rast in nova delovna mesta.

V pogajanjih o Tisi sodeluje 23 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO); ob EU še Avstralija, Kanada, Čile, Tajvan, Kolumbija, Kostarika, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Liechtenstein, Mauritius, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Panama, Peru, Švica, Turčija in ZDA, na spletni strani navaja Evropska komisija.

Pogajanja so sicer odprta za vse članice WTO, ki si želijo liberalizacije na področju storitev. Za sodelovanje v pogovorih je zaprosila Kitajska, EU pa to prošnjo podpira.

Pogajanja o sporazumu so se začela marca 2013, v imenu članic EU pa se zanje pogaja Evropska komisija. Kljub temu, da so pogajanja tajna, pa EU v želji po večji transparentnosti objavlja svoja pogajalska izhodišča in poročila o pogajanjih.

Julija so pogajalci opravili 19. krog pogajanj, pogovori pa po ocenah Bruslja dobro napredujejo. Države si niso postavile roka, do kdaj naj bi sporazum sklenile.

Scroll to top
Skip to content