Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Majhenič je spomnil, da so v četrtek policisti in kriminalisti opravili hišne preiskave na 39 naslovih in preiskali tudi 38 avtomobilov. V preiskavah je sodelovalo približno 100 policistov, 60 kriminalistov z različnih policijskih uprav in 49 preiskovalcev NPU.
Zasegli so 21 pištol, dva revolverja, šest pušk, več kot 3000 nabojev in drugo prepovedano orožje. Zasegli so tudi vrsto elektronskih naprav, mobilnih telefonov in drugih predmetov, ki so jih uporabljali osumljenci, je pojasnil Majhenič.
Pridržali so 15 osumljencev, v petek pa so šest osumljencev privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanje odredil pripor. Tožilstvo je po končanem predkazenskem postopku pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper 23 osumljencev zaradi 78 kaznivih dejanj, povezanih s prometom z orožjem, in enega kaznivega dejanja prometa s prepovedano drogo, je dejala višja državna tožilka na specializiranem državnem tožilstvu Mateja Jadrič Zajec, ki je usmerjala predkazenski postopek.
Člani hudodelske združbe so se po njenih besedah ukvarjali s tihotapljenjem orožja z območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo, trgovali z njim v Sloveniji in ga prevažali tudi v tujino.
Zagrožena kazen zapora je po njenih besedah od enega do deset let.
Istočasno so bile hišne preiskave tudi na Hrvaškem in v Španiji. Zoper šest oseb je bil po Majheničevih podatkih na Hrvaškem odrejen pripor, v Španiji preiskava še teče.
Dogajanje minuli teden je bilo sicer del zaključne akcije večletne mednarodne preiskave, v kateri so sodelovali s kolegi iz Italije, Hrvaške in Španije ter ameriške varnostne agencije DEA in Europola.
Kot je povedal Majhenič, so že od septembra 2016 na podlagi usmerjanja tožilstva o tem zbirali dokaze tako z izvajanjem klasičnih kot prikritih preiskovalnih ukrepov.
Najprej so identificirali 65-letnika iz Slovenije, za katerega so ugotovili, da se ukvarja s preprodajo orožja, nato so odkrili še šest njegovih sodelavcev, starih med 43 in 70 let. V tem obdobju so zabeležili tudi prve kontakte teh osumljencev z osumljenci s Hrvaške. Januarja 2017 pa so opravili prvi večji zaseg orožja.
“Na podlagi ustreznih dovoljenj specializiranega državnega tožilstva smo od julija 2017 do maja 2018 opravili osem navideznih odkupov in dva zasega orožja in na ta način zasegli več kot 40 kosov različnih vrst dolgocevnega in kratkocevnega orožja in streliva,” je dejal.
To jim je pomagalo odkriti še preostale osumljence – domnevne člane hudodelske združbe, “ki so jo večinoma sestavljali slovenski državljani in ki se je na veliko ukvarjala s preprodajo orožja”, je dejal direktor NPU.
V preiskavi so identificirali tudi osumljenca, ki je hrvaški državljan in je po navedbah policije skrbel za vnos orožja v Slovenijo preko zelene meje. Najpomembnejša pa je bila po Majheničevih besedah identifikacija bosanskega državljana, starega 49 let, ki sicer živi v Sloveniji. Po njihovi oceni je eden večjih tihotapcev orožja z močnimi zvezami pri dobaviteljih orožja na območju BiH. Kot so ugotovili v sodelovanju s tujimi kolegi, je namreč organiziral tihotapljenje večjih količin orožja v Milano, Marseille in Barcelono.
Novembra 2017 so zaznali transport neugotovljene količine orožja v Marseille, aprila 2018 pa so italijanski policisti na podlagi slovenskih podatkov prestregli pošiljko orožja, namenjenega v Barcelono. Orožje je bilo po ugotovitvi preiskovalcev “namenjeno združbam zahodnega Balkana, ki imajo svoje celice v več državah EU in se ukvarjajo s tihotapljenjem droge iz Južne Amerike v Evropo in vzgajajo drogo tudi v Španiji”.
Tako so preiskovalni organi identificirali najmanj 23 članov hudodelske združbe, katere osnovno vodilo je bila pridobitev velike premoženjske koristi. V okviru konkretne kriminalistične preiskave je premoženjska korist po Majheničevih besedah znašala približno 40.000 evrov. Poudaril je, da je bilo orožje namenjeno za izvrševanje najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, torej ropov, umorov, izsiljevanj in groženj.
Sicer pa so izvajane preiskovalne aktivnosti del širše evropske strategije, ki so jo razvili varnostni organi kazenskega pregona EU, DEA in Europola in se nanašajo na boj proti hudodelskim združbam organiziranega kriminala na zahodnem Balkanu.
Omejevanje ilegalne trgovine z orožjem je ena izmed prednostnih nalog v EU, opozarjajo na NPU. Tudi zadnji primeri zaseženega ilegalnega orožja v Sloveniji, državah EU in na območju zahodnega Balkana potrjujejo, da zahodnobalkanska pot še vedno ostaja ena izmed glavnih tihotapskih poti.
Orožje večinoma izvira z območja zahodnega Balkana, ki je bilo namenjeno za uporabo v oboroženih silah nekdanje Jugoslavije. Ciljne države, kamor se orožje tihotapi za delovanje organiziranih kriminalnih združb, so največkrat skandinavske države, Francija, Nemčija, Nizozemska, nekoliko manj pa tudi druge države članice EU, je dejal Robi Ribič z uprave kriminalistične policije.
Naročniki orožja so največkrat kriminalne združbe v EU, ugotavljajo pa tudi primere, ko posamezniki ob vračanju v državo, kjer začasno delajo, tihotapijo enega do dva kosa orožja.
Slovenija je predvsem tranzitna država, v posameznih primerih pa tudi ciljna država.
Orožja je na zahodnem Balkanu še ogromno, je poudaril. Po njegovih besedah je veliko ukradenega iz črnih skladišč v BiH, pa tudi pri vojnih veteranih.
