Prva v verigi hidroelektrarn na Muri, ki jih že od leta 2005 načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), je pred visoko oviro. Okoljsko poročilo za HE Hrastje-Mota namreč ugotavlja, da je gradnja zaradi prevelikih vplivov na naravo in površinske vode nesprejemljiva. Poročilo, ki smo ga pridobili, sicer še ni potrjeno, to naj bi se zgodilo do konca januarja, a ocene, da je projekt nesprejemljiv z vidika doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave, se ne morejo več spremeniti. Če bodo v DEM želeli priti do gradbenega dovoljenja za prvo hidroelektrarno na Muri, bodo morali uporabiti mehanizem prevlade javne koristi nad javno koristjo doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave. V Društvu za proučevanje rib Slovenije so prepričani, da bo nujnost gradnje hidroelektrarn težko dokazati, prevlado javnega interesa pa težko utemeljiti. V Dravskih elektrarnah so za Večer potrdili, da bodo predlagali postopek prevlade javnega interesa. Menijo, da bi bili lahko vplivi zgraditve hidroelektrarn na okolje z omilitvenimi in izravnalnimi ukrepi ocenjeni kot sprejemljivi. Ter da je prenagljeno govoriti o ocenah v okoljskem poročilu, saj si bodo kot investitor prizadevali, da izpeljejo postopek, v katerem bodo dokazali, da se tudi v območju Nature 2000 da graditi elektrarne. V DEM predlagajo tudi spremembo uredbe o koncesiji, ki je trenutno v ustavni presoji. Namesto predvidenih osmih hidroelektrarn bi na Muri gradili le še dve. Razmišljajo tudi o nadaljevanju projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak, če bodo to razmere na trgu cen električne energije v prihodnje dovoljevale.Slovenija