Kot so zapisali v muzeju, razstava predstavi posebno obliko terorja, ki ga je Ljubljana doživela med drugo svetovno vojno v času italijanske okupacije. Odločitev okupacijskih oblasti, da mesto obda z bodečo žico, bunkerji, mitralješkimi gnezdi in minskimi polji, je bila namreč v okupirani Evropi tistega časa edinstvena.
Italijanski okupatorji so bili pri ločevanju Ljubljane od okolice, s tem pa tudi pri onemogočanju oskrbovanja partizanske vojske izjemno učinkoviti – postavitev bodeče žice je bila dokončana v treh dneh. Večino del so opravila italijanska podjetja in vojska. Slovenski podjetniki so se zavedali, da bi bil tovrsten angažma po vojni zagotovo maščevan. Smiselno pa je vzeti v zakup tudi uporniški duh gospodarstva, ki ni hotelo kolaborirati z okupatorjem, besede kustosa razstava Blaža Vurnika povzema današnji Dnevnik.
Žičnati obroč je bil dolg skoraj 30 kilometrov, za njegov nadzor, ki je trajal 1170 dni, pa so Italijani potrebovali okoli 2500 mož, ki so patruljirali v okolici več kot 70 bunkerjev, največkrat je šlo za stanovanjske hiše v bližini žičnate meje, iz katerih so izselili prebivalce.
Prehod v mesto in iz mesta je bil mogoč le skozi t.i. bloke, ki so stali na mestnih vpadnicah. Na tovrstnih nadzornih točkah so vojaki in policisti pregledovali dokumente ter preiskovali prtljago in tovor. Strogemu nazori navkljub pa so bili ti bloki pogosto edini kraj za tihotapljenje pošte in blaga za odporniško gibanje ter pobege aktivistov, ki v mestu niso bili več varni, je še povedal Vurnik. Razstava bo na ogled do 22. maja.
Na panojih Krakovskega nasipa je do 16. maja na ogled razstava fotografij z naslovom Pot spomina in tovarištva. Na Poti spominov in tovarištva, ki s svojimi zelenimi površinami in 7000 drevesi obdaja Ljubljano, letošnjo Zeleno prestolnico Evrope, se s slehernim sprehajalcem, pohodnikom in tekačem preteklost že šest desetletij srečuje s prihodnostjo. Novi rodovi pohodnikov in tekačev prinašajo na Pot vero v iste ideale, v ideale sožitja in gibanja, miru in življenja z naravo. Z njimi živi ta nenavaden spomenik z enako močjo naprej kot spomenik današnji in prihodnji Ljubljani ter Evropi, so zapisali v muzeju.
V Galeriji Kresija pa bodo v ponedeljek, 25. aprila, odprli razstavo avtorja Tomaža Alaufa z naslovom Strast, imenovana Pohod. Obiskovalca bo popeljala skozi zgodovino Pohoda, prikazala mejnike pri izgradnji Poti ter z maketami predstavila spominska obeležja, ki označujejo traso Pohoda. Razstavljena bodo tudi spominska priznanja, diplome, plakete, značke in drugi predmeti, ki so jih prejemali udeleženci Pohoda od leta 1957 do danes. Razstava bo odprta do 15. maja.
