“Gre za najbolj socialno naravnan proračun doslej,” je bil zadovoljen Marko Pogačnik (SDS). Vlada v času krize ni pozabila na državljanke in državljane ter podjetja, je dejal in ugotovil, da se je s sprejetimi ukrepi pomagalo ljudem in gospodarstvu. “Denar se je dal tistemu, ki ga je najbolj potreboval, torej ljudem. Za razliko od prejšnjih kriz se tokrat ni reševalo finančnih inštitucij,” je dejal.
Tudi Robert Polnar (DeSUS) je pohvalil izrazito socialno usmerjenost obravnavanega rebalansa. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so višji za 460 milijonov evrov, 922 milijonov evrov več pa je namenjenih v obliki subvencij gospodarskim subjektom za ohranjanje delovnih mest. Kot poslanec upokojenske stranke je posebej izpostavil povečanje proračunskih sredstev za sofinanciranje pokojninske blagajne za 215 milijonov evrov. “Nikomur ne pride na misel, da bi omejeval socialne pravice upokojencev,” je dejal.
Prav tako sta na številne ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19 spomnila Jožef Horvat (NSi) in Monika Gregorčič (SMC). “Vlada je praktično že v 100 urah po zaprisegi prišla pred DZ s prvim zakonskim paketom, ki je šel v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu,” je dejal Horvat. Gregorčičeva pa je dodala, da je vlada glede na okoliščine odgovorila na razmere v državi hitro, odgovorno in ustrezno. “Sprejeti so bili številni ukrepi, zaradi katerih gospodarski padec ni bil tako boleč,” je dejala.
Ti protikoronski ukrepi pa imajo predvsem finančne posledice in ob povečanju odhodkov ter zmanjšanju prihodkov bo proračun leto 2020 končal s primanjkljajem v višini 4,2 milijarde evrov oz. 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Na vse to so opozarjali poslanci opozicije.
“Pred nami je rebalans proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije,” je dejal Miha Kordiš (Levica). A hkrati vlada zanemarja ključna področja družbe, odločila se je za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev, je nadaljeval. Rebalans je označil za nesprejemljivega, vladi pa očital, da je poslancem v obravnavo namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize posredovala napoved rekordnega trošenja brez utemeljitve.
V SNS so prepričani, da vladi ne bi bilo treba tako močno povečati odhodkov. “Mislimo, da je bila država preveč radodarna,” je dejal Dušan Šiško (SNS), ki je ugotovil, da so velik del proračunskih sredstev dobili tisti, ki jih sploh niso potrebovali. Številna podjetja imajo denimo polne bančne račune, vprašanje je tudi, koliko prebivalcev je res potrebovalo dodatna sredstva, saj “smo večinoma vsi sedeli doma”.
Igor Peček (LMŠ) je dejal, da bi morala vlada vzeti tam, kjer ne bo porabila, ter dati tja, kjer bo denar potrebovala. “A ni tako,” je oporekal obravnavanemu rebalansu ter ugotovil, da se bodo odhodki tudi ob odštetju sredstev za financiranje ukrepov za omejitev posledic epidemije povečali.
V rebalansu po oceni LMŠ ni nobene razvojne usmeritve ali ukrepa za vnovičen zagon gospodarstva, prav tako ne investicij v javno infrastrukturo. “Odsotnost razvojne usmeritve je za nas zaskrbljujoča,” je dejal Peček.
Da rebalans ni razvojno naravnan, ugotavljajo tudi v SAB. To po besedah poslanca te stranke Marka Bandellija med drugim dokazuje zmanjšanje sredstev na področju znanosti, raziskav in razvoja. “Vlada ne zna pokazati poti, po kateri bo državo popeljala nazaj na pravo pot,” je dejal.
Predvsem pa je opozoril, da se z rebalansom nekateri odhodki, ki niso povezani z epidemijo, povečujejo tudi za dvakrat. Javni denar pod pretvezo epidemije odhaja neznano kam, je dejal in obravnavane dokumente ocenil za netransparentne.
Poslancem SD se zdita proračunski primanjkljaj in trošenje države v aktualnih okoliščinah po besedah Janija Prednika logična in razumljiva. “In popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadolžuje in troši,” je dejal.
Sredstva se povečujejo na veliki večini postavk, je ugotovil Prednik, vendar hkrati opozoril, da je seznam poražencev dolg. Ministrstvo za zdravje bo denimo dodatna sredstva prejelo le za epidemijo, medtem ko se zmanjšujejo sredstva za programe zdravstvenega varstva in za delovanje zdravstva v kriznih razmerah. Še posebej pa se mu zdi težko verjetno, da vlada zmanjšuje sredstva za dolgotrajno oskrbo.
