Kategorija: Ocene Thu, 31 Mar 2016 21:00:00 +0200 Kot da smo na naslov pričujoče zbirke kar nekako čakali že nekaj let, odkar Osti sistematično udarja pesniške pečate skozi verzno obliko haikujev. Majhna pesem sovpada s siceršnjo življenjsko (pesniško) filozofijo, ki jo ves čas tudi skorajda dnevniško upesnjuje in jo je v novi zbirki uokviril v besede: Otrok Zahoda – / vsak dan vse bolj postajam / starec Vzhoda. Nekdanji dolgi naslovi Ostijevih pesmi so se skrajšali v haikuje, iz katerih lahko izpeljuje nove in nove naslove ... in če so ti naslovi že svojčas bili pesmi zase, zdaj tvorijo več tematskih sklopov, ki jih tudi naslavljajo: naslov sklopa je torej tudi prvi haiku v tem sklopu, natisnjen poševno. Tako je Osti nekako smiselno tematiziral svoj lirični krog – vse izhaja iz vsega, vezni člen pa sta zima in ljubezen, nujno medsebojno ...