Kategorija: Ocene Tue, 03 Jan 2017 21:00:00 +0100 Prvenec Kazimirja Kolarja, kratki roman Glas noči, je intenzivno branje. Razdeljen je na štiri poglavja, ki niso povezana kronološko, temveč dogajanje preskakuje naprej in nazaj brez dramaturškega loka, z začetkom na koncu: Jaz, Drugi, Svet in Duh. Mladi pripovedovalec in glavni junak Kazimir Lampreht bere Heglovo Fenomenologijo duha, ki vpliva na njegovo pripoved. V svetu tega romana ni nič trdnega in zanesljivega, česar bi se lahko oprijeli. Vse je le Kazimirjeva zavest, kakor nam jo posreduje sam, in zdi se, da poroča zvesto, čeprav njegovo doživljanje ne more biti zmeraj skladno z resničnostjo. Pripoved poteka hlastno, neposredno in razdrobljeno, kakor zapisovanje neposrednih misli, zaznav, občutkov in pritajenih strahov. Kratki stavki, napolnjeni s porodniškim žargonom, tujkami in pogovornimi izrazi, ustvarjajo vtis nuje izpovedovanja, vtis, da je Lampreht pod nekakšnim pritiskom, ki mu ...