Kategorija: Knjiga Fri, 25 Aug 2017 18:00:00 +0200 Najprej se zdi, da ni nikjer nobene oporne točke za najosnovnejšo bralsko orientacijo. Pesmi so, na primer, brez naslova, in čeprav je Kristina Hočevar Naval, svojo šesto zbirko, izdala kot niz treh zaporedno oštevilčenih zvezkov, bi – tak je vsaj bil moj vtis ob hitrem prvem branju – težko govorili o motivno jasno zaokroženih ali tematsko notranje konsistentnih ciklih. Še več: občutek je, da so pričujoče pesmi – seveda zaradi specifičnega pesniškega postopka, ki vztrajno »dela luknje v jezik« – tako rekoč brez izjeme ogolele do fragmenta, da od njih ostajajo kvečjemu nepovezani koščki in asociativno nametane razbitine izjav. Vtis je, skratka, da je »čez obrise stolpnic in obrise ljudi«, čez ves upodobljen oziroma upesnjen svet torej, »šla mokra goba«. Med prvim listanjem po pričujoči zbirki se tako lahko tudi vsili misel, ...