Kategorija: Ocene Tue, 04 Oct 2016 21:00:00 +0200 Didaskalije so navodila igralcu, kaj naj naredi, kako naj se vede in giba na odru. Obstajajo zunaj dialoga, tistega, o čemer gledališka igra neposredno govori, obenem pa so okostje drame, struktura odrskega dogajanja, ki je pogosto pomembnejša od tega, kar je izrečeno na odru. Zato tudi lahko razumemo naslov tretje pesniške zbirke Anje Golob kot nekakšen razgaljen naslov, kot podstat naslova oziroma tisto, kar bi ostalo od naslova, če bi mu vzeli vse odvečne besede. Ta vtis še podkrepi groba bela naslovnica, ki je, kljub temu da gre za izdajo v samozaložbi, gotovo izbrana namerno. Lahko rečemo, da je pesnica, ki je tudi uveljavljena gledališka kritičarka, zasnovala strukturo zbirke kot variete, v katerem nastopajo različni liki in diskurzi njene zavesti. Čeprav vseh ne gre jemati enako resno, se nas, ko se ...