Kategorija: Ocene Wed, 20 Sep 2017 09:00:00 +0200 Svet gre v franže, vsak dan bolj tako. Tu pobijajo, požigajo in posiljujejo, tam se talijo ledeniki in gorijo pragozdovi, globalne megakorporacije pa medtem – vseskozi na sledi denarju, nadzoru in družbenopolitični moči – prizadevno razvijajo umetno inteligenco, ki bo, je verjeti, prej kakor slej na stotine milijonov ljudi prekvalificirala v pogrešljiv tehnološki višek. Vendar vse to glasov, ki naseljujejo današnji slovenski javni prostor, v splošnem ne teži kaj prida. Simbolno nabit prepir o polpretekli zgodovini, o partizanih, domobrancih in povojnem totalitarizmu je tu, kot vemo, praviloma bolj zaželen gost kakor, denimo, stvarna diskusija o otipljivih nevarnostih genskega inženiringa za prihodnost človeške vrste. Pesniška umetnost v tem kontekstu bržčas ne more spremeniti veliko – zaradi poezije same se, kakor v znameniti žalostinki za Yeatsom piše Auden, neposredno ne zgodi nič –, ampak ...