Kategorija: Ocene Tue, 20 Jun 2017 21:00:00 +0200 Na sledi drugemu pismu Korintčanom bi lahko rekli, da so tri teme, ki začrtajo sporočilni horizont najnovejše pesniške zbirke Marcella Potocca, vera, strah in ljubezen. In ko bi njen lirski subjekt ne imel strahu, bi imel vero in ljubezen. Vera, o kateri Potoccov pesemski protagonist govori v zbirki Poznam te črni stvari, sicer ni ničesar konfesionalno religioznega. Tu gre slej ko prej za prepričanje, da verz lahko trdno, umetniško prepričljivo, stoji na papirju le, če njegov avtor piše z jasno zavestjo, da bi bilo stvarstvo sámo usodno mankavo, če vanj ne bi posegla resnica, ki se razkriva natanko in zgolj v pesmi. Prepričanje, da svet dolgoročno ne bi prenesel oziroma zdržal pevčevega molka, je sicer nekoliko samovšečno in neokusno – nemara bi ga kratko malo veljalo označiti za hibris –, je pa obenem ...