Vlada je po besedah ministra za finance Andreja Bertonclja tako izpolnila obljubo socialnim partnerjem, da bo to uredila v najkrajšem možnem času. Ekonomsko-socialni svet (ESS) je namreč prejšnji teden soglašal, da se razbremenitev regresa s ciljem čimprejšnjega sprejema izvzame iz paketa načrtovanih davčnih sprememb.
Vlada predloga obeh zakonskih sprememb v DZ pošilja po nujnem postopku, Bertoncelj pa računa, da bosta sprejeta v najkrajšem možnem času. Na vprašanje, če bi to lahko otežil vloženi predlog novele zakona o dohodnini SDS, je minister dejal, da DZ prepušča iskanje najboljše rešitve za zakonodajni postopek.
S predlogom novele zakona o dohodnini je predvideno, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust od zakonsko predpisane višine v višini minimalne plače (letos je to 886,63 evra bruto) do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju tega zneska upošteva zadnji podatek statističnega urada (januarja je bil ta 1729,15 evra bruto).
Davčno ugodnejša obravnava regresa za letni dopust se določa že za davčno leto 2019, predlagana zakonska novela pa predvideva tudi postopek vračila že odtegnjene oz. odmerjene akontacije dohodnine v tem letu.
S predlogom sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se spreminja zavarovalna osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost od regresa za letni dopust, tako da se po novem prispevki plačujejo le od zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji za predpretekli mesec. Sedaj je regres prispevkov oproščen do višine 70 odstotkov povprečne plače.
Podobno kot pri spreminjanju zakona o dohodnini se tudi v tem primeru način postopanja glede vračila prispevkov za socialno varnost od regresa za letni dopust, ki je bil že izplačan.
“Vsak evro, ki ga bo delodajalec namenil za regres, bo delojemalec dobil na svoj račun, država se je odpovedala dohodnini in prispevkom,” je strnil Bertoncelj.
Kot piše v obeh predlogih zakonov, vlada tako zasleduje cilj razbremenitve prejemkov iz delovnega razmerja ter povišanje razpoložljivega dohodka delavcev. S tem se po navedbah vlade zasleduje tudi cilj povečanja mednarodne konkurenčnosti Slovenije, večjo potrošnjo ter spodbuja izplačila višjih regresov za letni dopust tistih družbam, ki se za to same odločijo.
“Razbremenjujemo delo. Delo mora šteti,” je dejal minister. Povedal je, da gre za enega od ukrepov, s katerim bodo delodajalci lahko ustrezno nagradili zaposlene, podrobnosti glede višine pa vlada prepušča delodajalcem.
Bertoncelj je spomnil, da so za vse delodajalce, ki so regres po starem že izplačali, predvideli ukrepe, kako to urediti. Finančna uprava RS bo izdala odločbe in v najkrajšem času akontacije vrnila podjetjem, ta pa naprej zaposlenim. Podroben postopek bo objavljen na spletni strani ministrstva, vračilo pa bo izvedeno najpozneje v 30 dneh od vročitve odločbe in ob pogoju, da prejemnik vračila nima neporavnanih davčnih obveznosti.
Vlada delodajalcem po ministrovih besedah prepušča, ali regres izplačajo po sedanji ureditvi in se potem zadeva uredi za nazaj ali z izplačilom počakajo. Želja vlade je sicer, da bo čim manj urejanja za nazaj, je dejal Bertoncelj.
Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo predlagana rešitev glede davčne razbremenitve regresa letos prihodke od dohodnine znižala za okoli 90 milijonov evrov, na ministrstvu za delo pa napovedujejo, da bo negativni učinek razbremenitve regresa prispevkov za socialno varnost za proračun prek prispevkov za starševsko varstvo za brezposelnost predvidoma 230.000 evrov, medtem ko bo zaradi prispevkov za socialno varnost blagajna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prikrajšana za okoli 1,4 milijona evrov, blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa za 760.000 evrov.
Glede učinkov dohodninske razbremenitve regresa za zaposlene pa na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da je ta odvisna od višine plače, ki jo zaposleni prejme, saj se dohodnina od regresa ne računa po lestvici in z olajšavami, temveč na podlagi povprečne stopnje, ki jo ima zaposleni v mesecu izplačila regresa, ta pa vključuje prejeto plačo in regres.
Posledično bo učinek dohodninske razbremenitve regresa v primeru višine 1000 evrov recimo za zavezanca z minimalno plačo 160 evrov, za zavezanca s povprečno plačo 200 evrov in za zavezanca, ki mesečno prejme štiri povprečne plače, več kot 310 evrov.
Bertoncelj je na vse prejemnike regresa apeliral, naj dodatna sredstva v čimvečji meri potrošijo v Sloveniji, da se tako dvigne domača potrošnja. Je pa to seveda odločitev vsakega posameznika, je dodal.
Gre sicer za prvi ukrep v okviru predstavljenih davčnih sprememb, ki predvidevajo na eni strani razbremenitev dela, na drugi pa nekoliko večjo obremenitev kapitalskih dobičkov in dohodkov gospodarskih družb. O ostalih ukrepih bodo socialni partnerji soglasje iskali znotraj posebne pogajalske skupine.
