"To je Andreja, to pa je njen računalnik. Uporablja ga vsak dan. Na njem ima spletno banko, družinske slike, uporablja ga za službo in na njem že devet mesecev piše diplomo," je besedilo enega izmed videov, narejenega v okviru projekta Varni na internetu. Posneto po praktično resničnih zgodbah. Andreja v svoji sobi sedi za mizo, brska po prenosnem računalniku, se vmes kratkočasi in nato nadaljuje s tipkanjem. Z diplomsko nalogo je že skoraj konec, manjka ji le še zaključek in nekaj navajanja virov. "Andreja ne dela varnostne kopije računalnika – tako kot večina ljudi," nas obvestijo v videu. V naslednjem kadru prejme elektronsko pošto o prispeli pošiljki. Ne spomni se, da bi kaj naročala preko spleta, a k sreči ima v priponki pošte specifikacije naročila. Odpre priponko in … Zlonamerni program ji zaklene računalnik. Za odklepanje računalnika tudi 860 evrov Gre za izsiljevalski virus, ki zaklene vse dokumente in zahteva plačilo odkupnine. To je le ena od pasti, a zadnja leta je v Sloveniji in v tujini grožnja številka ena na področju internetne varnosti. Lani so v slovenskem centru za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT prejeli več kot petsto prijav te okužbe, kar je dvakrat več kot leta 2015. Med okuženimi so bili računalniki v šolah, knjižnicah, zdravstvenih domovih, občinah, lekarnah, muzejih … Andreja se je z njim okužila, ker je odprla okuženo priponko v elektronski pošti. Zaradi tega se je na njenem računalniku zagnal virus, ki je zašifriral dokumente. Na ekranu ji je nato izpisal podatke, kam naj nakaže petsto evrov, če noče izgubiti vsega na računalniku. Ta odkupnina je navadno v višini en do dva bitcoina, posebne kriptovalute. En bitcoin trenutno dosega znesek 860 evrov, s čimer so izsiljevalski virusi velik vir zaslužka spletnih kriminalcev. Nevarnost interneta v žepu Poročilo o omrežni varnosti za lansko leto na SI-CERT še pišejo, kaže pa, da je bilo varnostnih groženj za dvajset odstotkov več kot leta 2015. "Končna številka bo približno 2300 inc