Republikanci so v senatu enak zakonodajni trik skušali uporabiti tudi pri glasovanju o preklicu zdravstvene reforme demokratskega predsednika Baracka Obame, vendar se jim takrat ni izšlo, saj so ob številnih poskusih od poletja naprej proti glasovali tudi njihovi senatorji. Reforma, ki si je pridobila naziv obamacare, je tako ostala pri življenju.

Republikanci imajo v senatu 52 sedežev, demokrati 46, dva senatorja pa sta nominalno neodvisna, vendar glasujeta z demokrati. V normalnih razmerah je potrebo za napredovanje zakonodaje zbrati 60 glasov, senatna pravila pa v izjemnih pravilih, ko gre za tako imenovano “pomiritev” proračuna, dovoljujejo le navadno večino.

Predlog proračuna za 2018 predvideva, da se lahko v desetih letih proračunski primanjkljaj poveča za skupaj 1500 milijard dolarjev, kar je trn v peti republikancev, ki se zavzemajo za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Vendar pa nimajo druge izbire kot predlog podpreti, sicer bodo ostali brez uresničitve najpomembnejše predvolilne obljube, to je velike davčne reforme.

Vodja senatne večine Mitch McConnell je izjavil, da bodo lahko s tem predlogom delali na načrtu reforme, ki je v prid gospodarski rasti. Kar pa zadeva predstavniški dom, zaradi razdelitve političnih moči republikanci tam ne bi smeli imeti težav. Je pa dejstvo, da je v predstavniškem domu več tako imenovanih republikanskih jastrebov proti primanjkljaju kot v senatu.

Predsednik ZDA Donald Trump zatrjuje, da se obeta davčna reforma, ki bo zagnala gospodarsko rast kot še nikoli doslej v zgodovini. Na drugi strani številni ekonomisti ne verjamejo, da je pri razvitih gospodarstvih, kot je ameriško, sploh mogoče doseči več kot triodstotno letno rast. Kar je sedaj na mizi, povečuje primanjkljaj in javni dolg ob upanju, da bo višja gospodarska rast pokrila izgubo zaradi davčnih olajšav.