V kmetijstvu ni nikdar odlično. Po rahlem izboljševanju položaja v prašičereji se razmere na trgu z mlekom nikakor ne morejo stabilizirati. V globoki krizi so vsi proizvajalci mleka v Evropi. Soočajo se z nizkimi odkupnimi cenami, vendar te niso za vse kmete v Evropi enake. Po podatkih, ki jih je na posvetu sindikata kmetov na sejmu Agra v Gornji Radgoni predstavil Klaas Johan Osinga, nizozemski strokovnjak in lobist združenja pridelovalcev mleka, so najvišje odkupne cene v Italiji, kjer kmet dobi za kilogram mleka s 4,5-odstotno maščobo in 4,2-odstotki beljakovin 31 centov za kilogram. V Avstriji je povprečna odkupna cena 30 centov, na Nizozemskem 25 in v Sloveniji 23,5 centa za kilogram surovega mleka. Pri slovenski ceni velja opozoriti, da je obračunska enota liter. Odkupna cena za liter pa je okrog 25,5 centa. To so pogodbene cene, ki jih imajo sklenjene mlekarne s kmeti oziroma njihovimi združenji v EU. Sanjsko leto 2008 in ukinitev kvot V povprečju kmetje dobijo za slabo petino manj za mleko (25,5 centa za kilogram), kot so dobili v istem obdobju lani, ko je bila povprečna cena 30,15 centa za kilogram mleka. Je pa za dva centa višja od tiste v letu 2009, ko se je mlečni sektor soočil s prvim resnim padcem cen. Razmere v letu 2009 so bile nekoliko drugačne od sedanjih. V letu 2008 so bile odkupne cene mleka - zaradi velikega povpraševanja na kitajskem trgu - izredno visoke in so v posameznih obdobjih leta presegle celo 40 centov za kilogram mleka. Tako so v tistem času kmetje imeli minimalne finančne rezerve, s katerimi so lažje premoščali takratno krizo. Hkrati je še deloval mehanizem mlečnih kvot (omejene prireje mleka v državah članicah), ki je sorazmerno hitro stabiliziral razmere na trgu Klaas Johan Osinga je priznal, da se je v večini evropskih držav po ukinitvi kvot proizvodnja surovega mleka povečala. Po njegovi oceni ni šlo za notranji konkurenčni boj, ampak za odziv na razmere na trgu z mlekom. Povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih na notranjih t