“Razmere gospodarskih subjektov so vsak dan bolj alarmantne,” so potem, ko so minuli teden izvedli anketo med mikro, malimi, srednje velikimi in velikimi podjetji, danes sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
93 odstotkov vprašanih opozarja na resne težave v poslovanju. 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, saj jih polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov.
Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (61 odstotkov anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev (59 odstotkov anketiranih).
37 odstotkov vprašanih navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb), dodatno 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine.
Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 odstotkov) ter nedelovanje verig vrednosti oz. pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 odstotkov). Nekatera podjetja poleg tega opozarjajo na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
“Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli dva meseca in pol meseca. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja,” so ocenili v zbornici in dodali, da bodo odločitve, ki jih vlada sprejema v teh dneh, odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza.
Ukrepi, ki jih podjetja najbolj pogrešajo, so poleg tega, da bi država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odloga plačila davčnih obveznosti, ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepov na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas tudi ukrepi za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepi na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
GZS ocenjuje, da bi slovensko gospodarstvo za ohranitev delovanja in s tem čim več delovnih mest potrebovalo ukrepe na področju likvidnosti v vrednosti od dva do štiri milijarde evrov. Zato vlado poziva, naj pripravi nov paket interventne zakonodaje v pomoč gospodarstvu. Svoje predloge ukrepov je GZS danes posredovala vladi in gospodarskemu ministrstvu, so sporočili.
