Po pričakovanjih se bo zaradi poročila nekdanji premier Tony Blair, ki je sprejel odločitev o sodelovanju v iraški vojni, zaradi česar ga številni Britanci še danes prezirajo, soočil z novimi pozivi, da se za svojo odločitev opraviči.
“Ugotovili smo, da se je Združeno kraljestvo odločilo sodelovati v invaziji na Irak, preden so bile izčrpane vse možnosti za razorožitev. Vojaška akcija takrat ni bila zadnja možnost,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Chilcot ob objavi poročila o preiskavi, ki je trajala kar sedem let.
Izpostavil je tudi, da so bile ocene glede iraškega orožja za množično uničevanje na Otoku “predstavljene z neupravičeno gotovostjo”, in poudaril, da so bili britanski načrti glede upravljanja okupacije v Iraku po invaziji na to državo leta 2003 “povsem neustrezni”, navaja britanski BBC.
“Kljub izrecnim svarilom so bile posledice invazije podcenjene. Načrti in priprave na Irak po Sadamu Huseinu so bili povsem neustrezni,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril diplomat.
Ob tem je izrazil upanje, da bodo v prihodnosti vojaške akcije takšnega obsega mogoče le ob bolj skrbni
analizi in politični presoji.
Chilcot je poročilo že predal premierju Davidu Cameronu, po njegovem nastopu pred mediji pa bo dostopno na spletu. Chilcot je za BBC še pred objavo poročila povedal, da bo kritično do institucij in posameznikov.
Preiskavo so sprožili leta 2009, ko so se britanski vojaki umaknili iz Iraka. Cilj je bil ugotoviti posledice invazije na bližnjevzhodno državo, ki se je pod vodstvom ZDA začela leta 2003, in okupacije, ki ji je sledila.
Med invazijo in posledičnim brutalnim sektaškim nasiljem je umrlo več deset tisoč Iračanov. Življenje je izgubilo tudi 179 britanskih vojakov, Chilcot pa je danes izrazil upanje, da bo poročilo prineslo vsaj kakšen odgovor njihovim svojcem.
Končno poročilo diplomata Chilcota vsebuje 2,6 milijona besed – kar je štirikrat več od Tolstojevega romana Vojna in mir. Njegova priprava je stala več kot 10 milijonov funtov. V preiskavi, ki po prvotnih načrtih ne bi smela trajati več kot leto dni, je pričalo več kot 120 prič. Na koncu so za preiskavo porabili sedem let – več, kot je trajala sama vojna. Eden izmed petih preiskovalcev je med preiskavo umrl.
