Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, se “odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč”.

“Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti,” so poudarili in ocenili, da trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema.

Za društvo je zaskrbljujoče, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali. “Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribiči povzročil kaos, nam jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe,” so dodali.

Vodilni slovenski ihtiologi po navedbah društva poudarjajo, da je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda.

Med glavne grožnje sodijo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. “Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen,” so izpostavili.

V društvu tako zagovarjajo argumentiran dialog in so v njem pripravljeni konstruktivno sodelovati. “Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici. Poleg tega bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek,” so še poudarili v društvu.

Ribiška zveza Slovenije je prejšnji teden pozvala državo, naj se odloči, ali bo varovala avtohtone ribe ali neavtohtone kormorane. Ob tem so poudarili, da že drugo sezono zapored čakajo na odločbo o plašenju kormoranov z odstrelom.

Agencija RS za okolje je sicer januarja izdala odločbo za vznemirjanje in odstrel kormoranov za leto 2017, ki pa še ni dokončna in pravnomočna. Z odločbo bo dovoljen odstrel 134 kormoranov.