Zapletena politična situacija v Braziliji je pustila pečat že na petkovem olimpijskem slavju ob odprtju iger, katerega ključni uradni trenutek je preglasilo oglušujoče žvižganje, namenjeno vršilcu dolžnosti predsednika države Michelu Temerju. Nekaj sekund dovolj za žvižge Temerju, do maja podpredsedniku, ki je opoziciji pomagal odstraniti svojo strankarsko šefico predsednico Dilmo Roussef, so organizatorji v strahu pred žvižgi odmerili zgolj nekaj sekund, a besed "Igre v Riu, ki slavijo 31. olimpijado v moderni zgodovini, razglašam za odprte" ni slišal skoraj nihče. Žvižgi so odmevali z vseh strani stadiona in hrup, ki je bil na Maracani menda veliko hujši, kot je bilo slišati na TV ekranih, je preglasil šele ognjemet. Čeprav je tudi Roussefova med mnogimi osovražena, Temerja, ki bo v primeru dokončne potrditve odstavitve predsednice dobil polna pooblastila, podpira le peščica in nemalo je takšnih, ki menijo, da je v resnici pomagal pri državnem udaru. Pomenljivo je, da ga je med pozdravi v svojem nagovoru izpustil tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, močno okrnjena pa je bila tudi zasedba svetovnih državnikov. Od pričakovanih 100 je na odprtje prišlo le 37 predsednikov držav in vlad - iz Južne Amerike zgolj argentinski predsednik in paragvajski predsednik vlade. Po nesrečnem brou prižig ognja Politični zaplet je tako nekoliko skazil sicer razposajeno prireditev, za tistega, ki je odprl igre, pa bo bržkone obveljal kar brazilski športni junak, maratonec Vanderlei de Lima, ki je prižgal olimpijski ogenj. De Lima ima za sabo precej drugačno zgodbo. Ljubitelji športa se 47-letnika spomnijo predvsem z iger v Atenah leta 2004, ko ga je nekaj kilometrov pred ciljem s proge potisnil neuravnovešen gledalec in ga oropal zanesljivega zlata. De Lima se je v Atenah potolažil z bronom, a pravo zadoščenje je dobil šele sinoči. Plejbek, golobi in drugi flopi Žvižgi, ki so na slavnostnem odprtju iger v Riu preglasili govor Michela Temerja, so le zadnji