Gre za resolucijo, ki bi formalizirala dogovor, dosežen 4. maja v kazahstanski Astani. Memorandum o vzpostavitvi štirih varnih območij za civiliste v Siriji so podpisale Rusija, Turčija in Iran, ki naj bi tudi nadzirale spoštovanje dogovora na teh območjih. Možnost sodelovanja naj bi bila odprta tudi za druge države. Območja naj bi natančno zamejili v mesecu dni.

Podrobnejša določila predloga resolucije niso znana. Je pa zunanji minister sirskega režima Valid Mualem danes že napovedal, da Sirija ne bo sprejela možnosti, da bi ta območja nadzirale sile ZN. “Ne sprejemamo, da bi imeli ZN ali mednarodne sile vlogo pri nadzorovanju sporazuma,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v Damasku.

V skladu z dogovorom v Astani naj bi na mejah teh varnih območij vzpostavili “varnostne cone” z nadzornimi točkami in opazovalnimi centri, ki bi jih “s konsenzom vzpostavile sile garantov”. Mualem je danes dejal, da bi tu lahko, “kot je dejal ruski garant, imela vlogo vojaška policija”. Ni sicer jasno, ali je govoril o sirskih ali tujih enotah, navaja AFP.

Na varnih območjih, ki so namenjena zajezitvi humanitarne krize v tej od vojne razdejani državi, naj bi prekinili vojaške aktivnosti. Dogovor je začel veljati s soboto, vendar pa so z območja vseeno prišla poročila o nasilju.

Vendarle so v Sirskem observatoriju za človekove pravice poudarili, da je spopadov kljub določenim kršitvam od začetka veljavnosti dogovora o varnih območjih manj. Tako v soboto niso zabeležili civilnih žrtev, prebivalci pa so po navedbah prič precej bolj sproščeni.

V Siriji je v konfliktu, ki je izbruhnil z demonstracijami proti predsedniku Bašarju al Asadu pred šestimi leti, doslej umrlo več kot 320.000 ljudi.