Rusija v primežu terorizma

Rusija v primežu terorizma

Rusija je zaradi vpletenosti v številne konflikte po svetu ves čas - tudi po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 - visoko na spisku terorističnih ciljev. Tako so neznanci septembra 1999 podtaknili bombe v več stanovanjskih blokih v predmestju Moskve ter v mestih Bujnaksk in Volgodonsk, pri čemer je umrlo skoraj 300 ljudi, več kot tisoč je bilo ranjenih, napadi pa so sprožili drugo čečensko vojno, ki je trajala deset let in je terjala od 25 tisoč do 50 tisoč življenj. Začel jo je tedanji premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, ki jo je tudi končal. Čečenski uporniki so izvedli tudi najhujša teroristična napada v tem tisočletju. Konec oktobra 2002 so zasedli kinodvorano Nord-Ost v Moskvi in več dni zadrževali več kot 800 talcev. Na koncu so posredovali pripadniki specialnih enot ruske vojske, ki so uporabili doslej še neznani plin, ki so ga spustili skozi prezračevalni sistem, vdrli v dvorano in ubili vseh 40 teroristov in teroristk, mnoge med njimi so bile vdove umrlih čečenskih borcev. Umrlo je tudi najmanj 133 talcev. Na prvi šolski dan, 1. septembra 2004, pa so čečenski skrajneži zasedli osnovno šolo v Beslanu v Severni Osetiji. Drama, v kateri je bilo zajetih več kot 1100 ljudi, med njimi 777 otrok, se je končala po treh dneh, ko so posredovali ruski specialci. Bilanca: 385 mrtvih, od tega večina šolarjev, ubitih pa tudi deset civilistov, deset specialcev in 31 teroristov. Tarča napada je bila že tudi podzemna železnica. V Moskvi je 29. marca 2010 počilo na dveh postajah metroja, pri čemer je bilo ubitih 40 ljudi, več kot sto pa ranjenih. Manj kot leto kasneje, 24. januarja 2011, se je samomorilski napadalec razstrelil na moskovskem mednarodnem letališču Domodedovo, umrlo je 37 ljudi, 173 je bilo ranjenih. In še zadnji večji teroristični napad: neznanci, domnevno pripadniki samooklicane Islamske države, so v pločevinki osvežilne pijače podtaknili razstrelivo v rusko potniško letalo, ki je poletelo iz Egipta proti Rusiji. Eksplodiralo je nad Sinajskim po

Rusija je zaradi vpletenosti v številne konflikte po svetu ves čas – tudi po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 – visoko na spisku terorističnih ciljev. Tako so neznanci septembra 1999 podtaknili bombe v več stanovanjskih blokih v predmestju Moskve ter v mestih Bujnaksk in Volgodonsk, pri čemer je umrlo skoraj 300 ljudi, več kot tisoč je bilo ranjenih, napadi pa so sprožili drugo čečensko vojno, ki je trajala deset let in je terjala od 25 tisoč do 50 tisoč življenj. Začel jo je tedanji premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, ki jo je tudi končal. Čečenski uporniki so izvedli tudi najhujša teroristična napada v tem tisočletju. Konec oktobra 2002 so zasedli kinodvorano Nord-Ost v Moskvi in več dni zadrževali več kot 800 talcev. Na koncu so posredovali pripadniki specialnih enot ruske vojske, ki so uporabili doslej še neznani plin, ki so ga spustili skozi prezračevalni sistem, vdrli v dvorano in ubili vseh 40 teroristov in teroristk, mnoge med njimi so bile vdove umrlih čečenskih borcev. Umrlo je tudi najmanj 133 talcev. Na prvi šolski dan, 1. septembra 2004, pa so čečenski skrajneži zasedli osnovno šolo v Beslanu v Severni Osetiji. Drama, v kateri je bilo zajetih več kot 1100 ljudi, med njimi 777 otrok, se je končala po treh dneh, ko so posredovali ruski specialci. Bilanca: 385 mrtvih, od tega večina šolarjev, ubitih pa tudi deset civilistov, deset specialcev in 31 teroristov. Tarča napada je bila že tudi podzemna železnica. V Moskvi je 29. marca 2010 počilo na dveh postajah metroja, pri čemer je bilo ubitih 40 ljudi, več kot sto pa ranjenih. Manj kot leto kasneje, 24. januarja 2011, se je samomorilski napadalec razstrelil na moskovskem mednarodnem letališču Domodedovo, umrlo je 37 ljudi, 173 je bilo ranjenih. In še zadnji večji teroristični napad: neznanci, domnevno pripadniki samooklicane Islamske države, so v pločevinki osvežilne pijače podtaknili razstrelivo v rusko potniško letalo, ki je poletelo iz Egipta proti Rusiji. Eksplodiralo je nad Sinajskim po

Scroll to top
Skip to content