Kot so izračunali v združenju bank, bo omejitev kreditiranja, ki bo začela veljati s 1. novembrom, prizadela 57 odstotkov oz. 213.000 od 380.000 upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino v višini do 700 evrov, vsaj 20 odstotkov oz. 114.000 zaposlenih z neto plačo do 928 evrov, ki preživljajo oz. sopreživljajo enega otroka, ter med 10 in 25 odstotkov zaposlenih z višjimi plačami. Ti namreč pri bankah ne bodo več mogli dobiti kredita.

Omejitev bo imela po ocenah bank širše posledice, če država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja za nakupe nepremičnin in financiranje tekoče porabe.

“Ocenjujemo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za od 50 do 70 milijonov evrov mesečno oz. od 600 do 740 milijonov evrov letno, kar vpliva tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, kakor tudi na nakupe predvsem rabljenih stanovanj, posledično tudi na nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost,” so izpostavili v združenju.

V vmesnem času, dokler država državljanom ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, se bo po oceni združenja znižal življenjski standard, saj nekatere dobrine ne bodo dosegljive, zaradi omejevanja zasebne potrošnje pa bo ukrep predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP.

“Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil tudi za zadolževanje na ‘sivem’ ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave,” so pojasnili.

Če zdaj velja, da potrošniku po poplačilu kreditnih obveznosti ostane večji del ali celotna minimalna plača, pa bo po novem pri izračunu kreditne sposobnosti treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov, kar je sicer po oceni združenja z vidika odgovornega financiranja tudi nujno. “Vendar se doslej ta strošek ni navajal eksplicitno kot zagotavljanje eksplicitno določenega dela dohodka za vzdrževane družinske člane, je pa sicer bil zajet v kategoriji življenjskih stroškov,” so dodali.

V združenju so ob tem navedli nekaj primerov. Starša z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povprečno plačo in še nista obremenjena s posojili, bi lahko prejela po največ 11.500 evrov potrošniškega kredita za sedem let (po novem bo namreč ročnost omejena na sedem let), v primeru stanovanjskega kredita na 20 let pa največ po 30.000 evrov vsak. Po tem tudi dodatno kreditiranje ne bo več možno.

Medtem v štiričlanski družini z dvema mladoletnima otrokoma, kjer ima kreditojemalec 928 evrov neto plače, ne morejo pričakovati ne potrošniškega ne stanovanjskega posojila. Prav tako zadolžitev ne pride v poštev pri upokojencih s povprečno starostno pokojnino.

Po sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi ta znesek, do 402,18 evra.

Sklep bo veljal izključno za banke in hranilnice ter podružnice tujih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Ne bo pa veljal za lizing družbe in druga podjetja, ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja, prav tako ne za čezmejno zadolževanje gospodinjstev (tudi neslovenske spletne kreditne ponudbe).

“Potrošnike bi opozorili, da pred sklepanjem kreditov v tujini dobro premislijo in se seznanijo z zakonodajo, ki velja za področje, saj ni vsesplošnih pravil v EU, temveč v vsaki državi velja lokalna zakonodaja,” so ob tem opozorili v združenju.