Zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajeni čas, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto.

Med letoma 1980 in 1994 je EU sprejela vrsto direktiv, ki so usklajevale premik ur po uniji. Ure v skladu z evropsko direktivo premikamo zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri in zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska, še piše na spletni strani Evropskega parlamenta.

Nekatere države v Evropi, med njimi je tudi Ciper, ne izvajajo premika urinih kazalcev. Ciprski Grki prestavljajo kazalce na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na otoku torej veljata dva različna časovna pasova.

Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.

Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tovrstno potezo prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi beležilo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.

Že tisočletja ima merjenje časa za človeštvo poseben pomen. Na to nakazujejo najdbe, kot so Majevske piramide ali egiptovski obeliski, ki veljajo za prve javne sončne ure. Sodobni laboratoriji so že razvili ure, ki bi se od velikega poka pa do danes pri merjenju časa zmotile zgolj za eno sekundo, navajajo na ministrstvu.

Koordinacijo enotnega svetovnega časa (UTC) sicer izvaja Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu. V Sloveniji meritve izvaja Slovenski institut za kakovost in meroslovje, ki je v okviru urada za meroslovje nosilec nacionalnega etalona za čas in s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k določanju UTC, so še sporočili.