Na priporočila ministrstva za finance, iz katerih izhaja, da je Snagina načrtovana investicija v sortirnico v temelju sporna, sta se odzvali tudi Snaga in Mestna občina Maribor. Iz slednje sporočajo, da so junijski sestanek na ministrstvu razumeli drugače kot njihovo kasnejše priporočilo: "Ob tem moramo opozoriti, da kljub obljubi in zagotovilu ministrstva nismo prejeli zapisnika sestanka, in to kljub večkratnim kasnejšim pozivom, kot tudi nobenega odgovora na te pozive." Vsebinsko prazne odgovore dopolnjujejo z navedbo, da je Snaga po srečanju na ministrstvu pridobila tudi pravno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo Univerze v Mariboru, ki ga sta ga pripravila Borut Bratina in Dušan Jovanovič, ki po mnenju občine daje jasne odgovore na posamezne pravne dileme. Pri tem ni odveč opozoriti, da so pravna mnenja praviloma napisana v skladu z željami naročnika. Bolj vsebinsko na mnenje ministrstva odgovarja Snaga. "V priporočilih problematizirajo neurejen status podjetja, pri čemer je bilo večkrat pojasnjeno, da je status Snage urejen – organizirani smo kot gospodarska družba v 100-odstotni lasti lokalne skupnosti, saj si lastništvo deli 11 občin lastnic. Status podjetja nikakor nima vloge pri odločanju o soglasju k zadolževanju, ki ga mora podati mestni svet, saj so pogoji popolnoma enaki za javna podjetja kot za pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje; oboji se lahko zadolžujejo pod pogoji, ki jih določi občinski/mestni svet." Nekatere zadeve rešili z aneksom Pri tem je treba znova opozoriti, da je mariborski mestni svet že leta 2013 sprejel sklep o preoblikovanju Snage iz gospodarske službe v javno podjetje, a odloka mestna uprava pod vodstvom župana Andreja Fištravca ni realizirala vse do danes, čeprav bi ga morala. Ministrstvo torej ni v zmoti, ko napiše, da status podjetja ni urejen, saj je v nasprotju z veljavnim občinskim odlokom. Snago ob tem preseneča, da ministrstvo kot neustreznega še zmeraj problematizira vložek občine v obliki zem