Poleg sanacije nastale škode na strehi sta se zavod in Mestna občina Ljubljana (Mol) kot njegova ustanoviteljica odločila še za nekatera druga prenovitvena dela. Kot je za STA povedal umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, zaradi poškodb na strehi in obstoječi konstrukciji ter zaradi posodobitev strojnih naprav in elementov odrske tehnike načrtujejo izdelavo nove pomične platnene strehe.

“Predmet izvedbe je projektiranje in izvedba obravnavanih konstrukcijskih sklopov z ustrezno nadgradnjo in izboljšavo vseh predvidenih gradbenih konstrukcij strojnih naprav s pripadajočo novo krmilno elektroniko. Načrtovana obnova strehe zajema isto osnovo, kot jo je zasnoval prof. dr. Miloš Marinček, z najsodobnejšimi izboljšavami. Nadgradnja konstrukcije pomične strehe nad Poletnim gledališčem bo zagotavljala boljšo manipulacijo prekritja z ustreznim elektronskim krmiljenjem in novimi pogoni. Z dvojno ponjavo in vpihovanjem toplega zraka bosta izboljšana varnost pri sprijemanju snega in toče pa tudi sam odvod meteorne vode,” je pojasnil Brlek.

Nadgradnja, ki je potrebna zaradi poškodb in dotrajanosti posameznih elementov, bo po Brlekovih napovedih obsegala streho avditorija z odvodnjavanjem in trikotni dodatek k strehi, rekonstrukcijo nosilnih delov konstrukcije Križevniškega samostana in rekonstrukcijo temeljenja obstoječih stebrov strehe ob Zoisovi cesti, bočno vetrno zaščito proti Zoisovi cesti, zavese na bokih odra z nadnapisi in glavno zaveso, pomični dvižni oder in posodobitev projekcijskega objekta.

Na razpisu za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo strehe ter nadgradnjo avditorija Križanke, ki so ga objavili konec oktobra lani, je bil izbran ponudnik GEA consult. Izvajalec je že začel izdelovati projektno dokumentacijo. Nato pa bo sledila priprava razpisne dokumentacije za izvedbo projekta, potrebno bo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in izbrati izvajalca del.

Končna vrednost celotne investicije po Brlekovih besedah še ni znana. Finančna sredstva bodo delno zagotovljena iz zavarovalnine zavarovalnice, kjer je bila streha poletnega gledališča Križank zavarovana, in delno iz proračuna Mola.

Gradbena dela bodo v poletnem gledališču potekala predvidoma od letošnje jeseni do maja prihodnje leto. V tem času bodo Križanke zaprte. Prireditve, ki bi jih zavod v okviru letošnjega 65. Ljubljana Festivala izvedel v avditoriju, pa bo v primeru slabega vremena preselil na druge ustrezne prireditvene prostore v Ljubljani, kot so Gallusova dvorana v Cankarjevem domu, Gospodarsko razstavišče, Unionska dvorana ali Slovenska filharmonija. Prireditve, ki jih je Festival Ljubljana načrtoval v Viteški dvorani Križank ali Križevniški cerkvi, pa bodo v teh prostorih tudi izvedene, je še povedal Brlek.

Kot uvod v poletni festival z dolgoletno tradicijo, ki v mesto vsakič privabi številne domače in tuje obiskovalce, bo na povabilo zavoda v četrtek v Unionski dvorani nastopil Londonski kraljevi filharmonični orkester. Koncert so pripravili tudi v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pod taktirko dirigenta in violinista Pinchasa Zukermana bo poustvaril Beethovnova dela: Uverturo Egmont, Simfonijo št. 7 v A-duru in Koncert za violino in orkester v D-duru.

Spored, ki ga bodo glasbeniki izvedli v secesijski dvorani z dobrimi 500 sedeži, je bil določen, ko so se dogovarjali za svetovno turnejo. Beethovnova dela pa so za Ljubljano še dodatno zanimiva, saj je bil sloviti skladatelj imenovan za častnega člana takratne nemške Filharmonične družbe v Ljubljani. Kmalu po nastanku njegove 6. simfonije je bila izdelana kopija partiture z lastnoročnimi popravki, ki jo zdaj hrani Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Program 65. Ljubljana Festivala je sicer že skoraj dokončno oblikovan. Znana je večina izvajalcev, njihove podrobne programe pa na Festivalu Ljubljana še pridobivajo. Tako je že znano, da bo festivalsko poletje v prestolnici 28. junija naznanila scenska kantata Carmina Burana Carla Orffa v izvedbi katalonske skupine La Fura Dels Baus, 31. avgusta pa ga bo zaključil Orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga z Valerijem Gergijevim.

Ponovno bo gostovala tudi mezzosopranistka Elina Garanča, direktor festivala pa je med letošnjimi vrhunci izpostavil še Orkester Sanktpeterburške filharmonije z dirigentom Jurijem Temirkanovim, Poljski nacionalni balet, tenorista Carlosa Alvareza, pianistko Marto Argerich, Pekinško opero in violinista Nigela Kennedyja.

Sezono bodo tudi tokrat zaznamovale baletne in operne predstave, komorni in simfonični koncerti, 20. mednarodna likovna kolonija, Ljubljana festival na Ljubljanici, muzikali ter ustvarjalne delavnice za otroke in mladino.

Proračun za izvedbo letošnjega programa bo znašal okoli 2,4 milijona evrov. Brlek se nadeja, da bosta finančni podpori ustanoviteljice in države ostali v enaki višini kot lani.