Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjajo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo in ki je za veliko nočjo drugi največji krščanski praznik. Božič in prazniki, ki mu sledijo vse do svečnice 2. februarja, so po navedbah Slovenske škofovske konference priložnost za poglobitev vere.

Ivan Rojnik: Letos se bomo na poseben način približali izvirnim okoliščinam Jezusovega rojstva

Letošnji adventni čas bo za vernike precej drugačen. Ne bo “zornic”, adventnih maš, ki so pomenile posebno pripravo na božič, je za STA izpostavil teolog, filozof in pedagog Ivan Rojnik, ki je župnik v Vuhredu. Tudi ne bo različnih, kot pravi, zunanjih priprav, kot so vsakoletno izdelovanje adventnih venčkov z otroki in drugimi farani, manj bo različnega osvetljevanja, okraševanja.

“Ko razmišljam o vsem tem, si mislim, da ima tudi ta preizkušnja, ta omejitev neko dobro, pozitivno stran. Letos se bomo na poseben način približali tistim izvirnim okoliščinam, v katerih se je Jezus rodil in pojavil. Mi z vsemi temi zunanjimi pripravami marsikdaj zakrijemo resničnost okoliščin, v katerih se je Jezus prikazal,” je dejal dolgoletni predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani Ivan Rojnik.

Sam sicer vsem zunanjim pripravam ne nasprotuje. “A če ostane samo pri tej zunanji pripravi in ne pridemo do bistva sporočila božične skrivnosti, potem to ne more imeti neke koristi za naše življenje. Bistveno sporočilo božične skrivnosti pa je razodetje ljubezni, ljubezni Boga, ki je ustvaril ta svet, ki nam je podaril življenje,” je dejal sogovornik.

Za vernike adventni čas tudi čas razmisleka

Za verne družine ima adventni čas posebno mesto. “Za našo družino to še posebej pomeni čas, ko poskušamo pozornost nameniti hvaležnosti za to, kar smo prejeli, prejemamo, kar nam je dano, za utrditev odnosov med nami, večjo povezanost, izkazovanje naklonjenosti. Vse, kar pripomore k toplemu, dobremu vzdušju, družinski povezanosti, ki doseže vrhunec v praznovanju božiča,” je za STA povedala Lucija Helbl, za katero je, kot je dodala, v tem času bistvena duhovna priprava, razmislek o preteklem času in tudi času, ki prihaja.

“Največ je zahvaljevanja. V okviru tega mi največ pomeni molitev ob Božji besedi, udeležba pri svetih mašah, prejem obhajila, spoved, kar vse pripomore in dojemam kot rast v osebni veri in krepitev odnosa z Bogom, kar lahko nato živim v vsakdanjem življenju, v odnosu z bližnjimi. Letos zaradi epidemije in strogih ukrepov ne bo mogoče k maši, kljub temu zame ostaja molitev temelj adventnega časa,” je povedala vernica.

V družini se pripravljajo tudi tako, da skupaj izkažejo pričakovanje in praznovanje z adventnim venčkom, okrasitvijo stanovanja, peko piškotov, poslušanjem glasbe.

“Še posebej se potrudimo narediti kaj dobrega in s pozornostjo razveseliti sorodnike, prijatelje, sosede. Poskušamo narediti kaj tudi za tiste, ki potrebujejo pomoč, zato sodelujemo v kakšni dobrodelni akciji, darujemo otrokom iz ogroženih družin,” je dodala Lucija Helbl. Na adventni čas ima lepe spomine že iz otroštva, saj je bil to, kot je dejala, vedno čas, ko je še posebej čutila ljubezen, povezanost z bližnjimi in toplino.

V prihajajočem adventnem času želi, da bi se imeli ljudje radi ter bili pozorni drug do drugega, da bi vsi znali najti lepe, osrečujoče in vesele trenutke, dogodke in ljudi.

Župnik pri ljudeh zaznava strah in negotovost, tudi obup zaradi podaljševanja razmer

V trenutnem času epidemije je veliko omejitev pri stikih z drugimi. Župnik Ivan Rojnik najbolj pogreša stik z ljudmi prek maš, ki zdaj potekajo brez vernikov. Prav tako pogreša druženja po mašah ter ob župnijskih in cerkvenih praznikih. Pogreša pastoralna in župnijska srečanja, zaradi epidemije v tem času v župnišču ni otroškega živžava, saj trenutno ni verouka. Za zdaj še ne ve, kako bodo izvedli obdarovanje ob sv. Miklavžu, ki prav tako spada v adventni čas.

Z odraslimi verniki je župnik povezan večinoma prek telefona. Pri stikih z ljudmi zaznava strah in negotovost, marsikdaj tudi obup zaradi podaljševanja razmer. Vse to opaža tudi pri sebi in opozarja na pomen velike previdnosti pri obveščanju o razmerah in pri dajanju napovedi in obljub o izboljšanju razmer.

Prepričan je, da bo v prihodnje potrebno spremeniti slog življenja, okrevanje po epidemiji bo po njegovi oceni dolgotrajno. “In zato ne dajati kratkoročnih obljub,” je opozoril Rojnik, a poudaril, da lahko ljudje tudi v teh težkih razmerah doživijo božjo bližino. V letošnji adventni pripravi je pomembno, da pride pobuda in ustvarjalnost od človeka samega, je dejal Rojnik, ki je duhovnik 48 let in bo prihodnji teden obhajal 20.000 mašo.

Adventni venci praviloma iz rastlinja s svečami v vijolični ali beli barvi

Na prvo adventno nedeljo bodo v cerkvah in po domovih prižgali prvo od štirih sveč na adventnem vencu, ki je po navedbah Slovenske škofovske konference znamenje zunanje priprave na božič. Praviloma je venec spleten iz rastlinja, štiri sveče na njem pa ponazarjajo štiri adventne nedelje.

V adventnem vencu se po različnih razlagah skriva tudi druga simbolika. Med drugim okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Posebno simboliko imajo tudi štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, je med drugim še navedeno na spletni strani Slovenske škofovske konference.