Ime adventni čas izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. Gre za čas, ki ni omejen na točno število dni, se pa vedno zaključi v tednu po četrti adventni nedelji na dan pred božičem.

Po besedah zaporniškega vikarja Roberta Friškovca je advent namenjen tudi temu, da se vsak pri sebi vpraša, ali je pripravljen na Jezusov prihod, bodisi njegovo rojstvo bodisi drugi prihod, ki ga pričakujejo kristjani. “Vprašamo se lahko o odnosu med mano in Bogom oziroma o tem, kakšne spremembe lahko naredim, da bom bolj odprt in pripravljen, a ne samo za sprejemanje Boga, ampak tudi sočloveka,” je dejal za STA.

V cerkvah v adventnem času prevladuje vijolična barva, pri bogoslužju pa berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa Kristusa. Najbolj značilno zunanje znamenje tega časa je adventni venec, ki v pričakovanju božiča krasi cerkve in mizo v številnih domovih. Običajno ima štiri sveče, pri čemer verniki prvo prižgejo na prvo adventno nedeljo, torej danes, nato pa vsako nedeljo po eno dodatno, zadnjo pa v nedeljo pred samim božičem.

V evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec. V Srbski pravoslavni cerkvi pa se adventni čas začne s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. Adventni čas so tako začeli v četrtek.