“Facebook ‘v živo‘ za vsakogar – za lažje ustvarjanje, deljenje in odkrivanje videov. Imeli boste občutek, da imate v žepu televizijsko kamero,” so bile besede Marka Zuckerberga, ustanovitelja Facebooka, ko je lani aprila uvedel storitev video prenosov v živo. Od takrat so tej potezi sledile številne druge priljubljene aplikacije podobnih omrežij, na primer instagram in twitter, še pred facebookom pa je neposreden video prenos razvila aplikacija periscope. Tisti, ki prenaša video v živo, ima lahko na drugi strani množično občinstvo. To je velik korak naprej od prejšnjih oblik video komuniciranja, denimo preko video klica v okviru storitve skype, ki omogoča pogovor enega z enim ali pa z manjšo skupino ljudi, razlaga Andrej Škerlep s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbeni vede. Tehnologija je danes hitrejša, močnejša, manjša. Rezultat? “Širi se v vse pore družbenega življenja,” pravi Škerlep. Od protestov v Turčiji… Uvedbo video prenosov v živo je posredno že v 60. letih prejšnjega stoletja napovedal znameniti Moorov zakon, ki pravi, da se na približno vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij oziroma procesorjev. Telefoni so v skladu s tem danes že tako napredni, da lahko na njih gledamo tudi prenos mobilne televizije z veliko ločljivostjo. “Odkar je povezljivost vsepovsod, imamo v žepu telefone, ki so zelo multimedijski. Samo pritisneš gumb in že lahko snemaš – tudi v živo. Nekoč je bil za to potreben cel postopek,” razmišlja Matjaž Ropret, urednik spletnega portala Tehnozvezdje. “Nihče od ponudnikov ne pove točno, kaj se zgodi s temi videi.” Gian Ehrenzeller Uporabniki so lahko video v živo prenašali že marca 2015, in sicer preko aplikacije periscope v lasti Twitterja. Njena ustanovitelja, Kayvon Beykpour in Joe Bernstein sta idejo dobila med potovanjem
