Stroka je jasna: s cepljenjem preprečujemo hude posledice nalezljivih bolezni, zaradi visokega deleža cepljenih otrok pa se v Sloveniji nekatere nalezljive bolezni ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število bistveno znižalo. In čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, bi lahko znižanje deleža cepljenih oseb povzročilo njihovo vrnitev, kot se v zadnjih letih dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo v velikimi epidemijami ošpic.
Dosedanji ukrepi proti staršem, ki se odločijo, da svojih otrok ne bodo cepili, nimajo pa za to medicinsko utemeljenih razlogov, v obliki glob očitno niso bili učinkoviti. Tudi v nekaterih področjih v Sloveniji se je v zadnjih letih precepljenost pomembno znižala. Ob nadaljnjem upadanju precepljenosti pa ni izključena kakšna epidemija tudi pri nas.
Tako je ministrstvo za zdravje v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je trenutno v javni razpravi, umestilo določbo, s katero bi iz pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja izločene zdravstvene storitve, ki so posledica zdravljenja bolezni, ki neposredno izhaja iz opustitve obveznega cepljenja, če za opustitev cepljenja ni ugotovljenih zdravstvenih razlogov.
Teršek: Takšen ukrep je popolnoma neprimeren
Pravni strokovnjak Andraž Teršek, katerega raziskovanje med drugim sega tudi na ustavno pravo in človekove pravice, je opozoril, da je že ustavno sodišče leta 2004 v presoji določb zakona o nalezljivih boleznih zapisalo, da je cepljenje proti nalezljivim boleznim takšen preventivni zdravstveni ukrep, ki pomeni zdravljenje v širšem smislu in prispeva k ohranjanju zdravja posameznika in članov širše skupnosti. Ker se s cepljenjem zagotavlja kolektivno varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, pa se posameznik pri uveljavljanju pravice odločati o samemu sebi ne more sklicevati na to, da bodo za varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni poskrbeli drugi, ki se bodo podvrgli cepljenju.
Presojo, katere nalezljive bolezni predstavljajo takšno nevarnost za zdravje posameznika in prebivalstva, da opravičujejo odločitev ukrepa obveznega cepljenja, je treba prepustiti medicinski oz. epidemiološki stroki, so zapisali ustavni sodniki. Ustavno sodišče tako ocenjuje, da koristi, ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posameznika in članov širše skupnosti, presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. Zato obvezno cepljenje, kot ga določa zakon o nalezljivih boleznih, po odločitvi ustavnega sodišča ni prekomeren ukrep.
Vendar pa Teršek ocenjuje, da je ukrep, ki ga predlaga ministrstvo, nedopusten. “To bi potem pomenilo, da bi človeka zato, ker je v dobri veri ali v strahu ali zaradi nezaupanja cepljenju prevzel določeno mero tveganja, da se ni cepil ali ni cepil svojih otrok, kaznovali in izključili iz sistema zdravstvenega varstva,” opozarja in dodaja, da “socialna in pravna država takšnega posameznika ne more kaznovati s tem, da v celoti nanj prevali stroške”.
Lahko se vodi razprava, do katere mere se takšnemu posamezniku lahko naloži dodatne stroške, predvsem pa razprava, ali se za cepljenje ni odločil iz tehtnih razlogov – pa naj bodo to zdravstveni razlogi, strah, filozofski ali pa verski razlogi. Vendar pa bi s predlaganim ukrepom odprli možnosti razprave o tem, da se vsakega posameznika kaznuje vsakič, ko sprejme neko avtonomno odločitev ali prevzame tveganje. “To malce meji na fašizem,” je poudaril.
Tako se sprašuje, ali bi lahko takšen ukrep vodil tudi v podobne zaostritve glede nabora košarice pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. “Ali to pomeni, da alkoholikom več ne bo na voljo zdravljenje za alkoholizem in ali kadilcem ne bo več na voljo zdravljenje denimo raka. Ali to pomeni, da če bo nekdo imel nezaščiten spolni odnos in se bo okužil, ne bo več na voljo zdravljenje iz obveznega zavarovanja?”
To po njegovem mnenju kaže na “neempatičnost ter pozverinjeno ultraliberalistično ekonomsko miselnost”.
Teršek pričakuje, da bo takšna določba, če bo sprejeta, padla na ustavnem sodišču.” To se v zdravstvu ne sme dogajati. Predvsem kot pravnik, državljan in človek pozivam, da se kaj takega sploh ne pripeti,” je dejal. Zato je po njegovem mnenju treba najti sistemsko kompromisno rešitev glede vprašanja cepljenja, ki naj upošteva dejstvo, da živimo v socialni državi in da je pravica do zdravja pomembna in kompleksna.
Ukrep sporen tudi za varuhinjo pacientovih pravic
Tudi varuhinja pacientovih pravic za področje Ljubljane Duša Hlade Zore, ki sicer poudarja pomembnost cepljenja, ni naklonjena takšnemu ukrepu. “Ko otrok zboli, je težko reči, da ga ne bomo zdravili. Težko je zahtevati od staršev, da bodo to zdravljenje plačali, ker je drago,” je dejala in dodala, da takšno kaznovanje ni prava smer in da bi bilo treba uvesti kakšne druge ukrepe za zajezitev upada precepljenosti otrok.
V nekaterih državah cepljenje sicer ni obvezno, vendar se otrok ne more vključiti v vrtec ali šolo, če ni cepljen. Ponekod, predvsem v skandinavskih državah, zagotavljajo zelo visok delež cepljenih otrok z aktivnejšim informiranjem in osveščanjem staršev in zdravstvenih delavcev o pomenu cepljenja. V državah, kjer so pri tem manj uspešni in ne dosegajo dovolj visoke precepljenosti, pa se lahko pojavljajo izbruhi nalezljivih bolezni kot npr. ošpic.
Pri nekaterih zelo nalezljivih boleznih, kot so denimo ošpice, velja, da mora biti cepljenih vsaj 95 odstotkov otrok, če želimo doseči tako imenovano “kolektivno imunost”. S kolektivno zaščito zavarujemo pred okužbo tudi tiste posameznike, ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni ali pa se jim imunost po cepljenju ni razvila.
In medtem ko se precepljenost predšolskih otrok po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v državi vrti okoli 95 odstotkov, pa je v ljubljanski, koprski in mariborski regiji nižja in znaša okoli 91 odstotkov.
Ugovor vesti za zdravljenje necepljenih otrok zaenkrat osamljen primer, a bi lahko prišlo do veriženja
V preteklih dneh je v javnosti završal ugovor vesti pediatrinje iz Lenarta Bernarde Vogrin, ki je zapisala, da ji zavedanje, da bi s cepljenjem, ki ga starši onemogočajo, lahko preprečila hude bolezni, invalidnost ali celo smrt njenih bolnikov, povzroča hudo osebno stisko. Zato je starše, ki zavračajo cepljenje svojega otroka iz osebnih razlogov, zaprosila, naj poiščejo drugega pediatra.
Takšen ugovor vesti je glede na evidenco Zdravniške zbornice Slovenije osamljen primer. A zastopnica pacientovih pravic Hlade Zoretova opozarja, da bi se lahko temu zateklo še več zdravnikov. Pravico do ugovora vesti ima zdravnik v skladu z zakonom o zdravniški službi, po mnenju Hlade Zoretove je takšna pravica legitimna tudi za necepljene otroke zaradi skrbi zdravnika za ostale bolnike. Vseeno pa Hlade Zoretova po eni strani razume tudi starše, ki jih je strah stranskih učinkov cepiv, zato je v tem primeru “težko odločati, kaj je prav in kaj ni”.
