Kot je na vladni novinarski konferenci poudaril minister za delo Janez Cigler Kralj, katerega resor je bdel nad pripravo predloga, prinaša predlog petega protikriznega zakona nov sveženj ukrepov za omilitev negativnih posledic zdravstvene krize za ljudi in gospodarstvo ter ukrepe za preprečevanje oz. obvladovanje širjenja novega koronavirusa.

Vlada tako v kontekstu, ko je novi koronavirus postal del nove realnosti, išče poti, kako zagotoviti čim bolj nemoteno delo, življenje in delovanje javnih storitev. Pokriva področja, kot so trg dela, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje in tudi kmetijstvo ter infrastruktura.

Zakonski predlog podaljšuje nekatere že znane ukrepe. Med ključnimi je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta z možnostjo podaljšanja do sredine 2021, če bo treba. Je pa pri tem vlada predvidela zaostritev vstopnega pogoja, ki bi bil tako po novem vsaj 30-odstotni upad prometa glede na 2019. Trenutno je ta pogoj pri več kot 10-odstotnem upadu.

Zakonski predlog podaljšuje tudi ureditev nadomestil zaposlenim za čas odobrene karantene iz četrtega protikoronskega zakona, z začetkom veljavnosti 1. septembra pa uvaja možnost nadomestila za starše otrok do vključno 5. razreda, ki morajo v karanteno. Nadomestilo bo pri 80 odstotkih povprečne mesečne plače za poln delovni čas. V predlogu je predvideno tudi povračilo samozaposlenim za čas karantene v višini 250 evrov, preračunano na čas karantene 10 dni.

Zakonski predlog za samozaposlene s 1. oktobrom spet uvaja tudi možnost začasne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za delno povračilo izgubljenega dohodka, ki je bil v veljavi v času razglašene epidemije. Gre za 1100 evrov, od tega je 700 evrov nadomestilo izgube prihodka in 400 evrov za plačilo prispevkov. Vstopni pogoj je prav tako 30-odstotni upad prometa glede na 2019.

Med ključnimi ukrepi je tudi rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, in sicer tako, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.

To je bila ena od stvari, ki je razburila sindikate. Ti so tako v sredo predčasno zapustili zadnja usklajevanja socialnih partnerjev o zakonskem predlogu. Jim je pa šla vlada vseeno nekoliko naproti in iz zakonskega predloga izločila predloge glede dodatkov za določene skupine zaposlenih v zdravstvu zunaj sistema plač v javnem sektorju.