Sanader je bil v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-Mol na prvi stopnji leta 2012 obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Spoznan je bil za krivega prejetja sedem milijonov nekdanjih avstrijskih šilingov (pol milijona evrov) nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.

Hrvaško vrhovno sodišče je nato Sanaderju omililo kazen na osem in pol let zapora zaradi vojnega dobičkarstva in podkupovanja, hrvaško ustavno sodišče pa je leta 2015 pravnomočno sodbo razveljavilo iz postopkovnih razlogov. Primer so vrnili na prvostopenjsko sodišče v Zagrebu in ga ločili od primera Ina-Mol, v katerem se bo ponovljeno sojenje začelo v torek.

Sodnica Jasna Galešić je danes povedala, da je Sanader zagrešil kaznivo dejanje vojnega dobičkarstva, in mu izrekla dve leti in pol zaporne kazni. Upoštevala je tudi čas, ki ga je Sanader preživel v priporu, ki presega čas kazni. Prav tako bo moral v državni proračun vrniti pol milijona evrov, ki jih je osebno prejel kot nezakonito provizijo, je še povedala Galešićeva.

Sodba še ni pravnomočna. Tožilstvo je napovedalo, da se bo pritožilo na višino zaporne kazni.

Galešićeva bo danes objavila tudi sodbo v korupcijskem primeru Hep-Dioki, v katerem je Sanader obtožen malverzacij pri prodaji elektrike javnega elektrogospodarstva družbi Dioki, ki jo je vodil njegov nekdanji prijatelj Robert Ježić. Ključna priča tožilstva, ki je bila tudi na zatožni klopi, nekdanji direktor Hepa Ivan Mravak, je medtem umrl.

Primer Hypo je bila prva izmed šestih obtožnic za korupcijo proti Sanaderju. V skoraj deset let trajajočih sodnih postopkih je bil Sanader nepravnomočno obsojen tudi v primeru Planinska, v katerem je dobil štiri leta in pol zapora. Sanaderju vnovič sodijo tudi v enem največjih korupcijskih primerov Fimi-media.