Na zunanjem ministrstvu sankcije vidijo kot orodje za doseganje napredka v pogajanjih za postopno urejanje vprašanja vzhodne Ukrajine in Krima, je pojasnil Jernej Müller z direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko. Ne smejo pa predstavljati kazenskega sredstva, temveč morajo biti fleksibilne, tako da se lahko prilagajajo napredku v pogajanjih.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpirajo to stališče, vendar menijo, da mora vlada v Bruslju najti somišljenike, da bi se politične težave reševale drugače. Kot je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, bodo zato zunanje ministrstvo in vlado pozvali, naj Evropski komisiji predlaga bolj učinkovito in hitro razreševanje problemov v Ukrajini. “Slovenija mora spoštovati svoje mednarodne zaveze do evropskih partnerjev, mora pa opozoriti tudi na neuspešnost uvedenih sankcij proti Rusiji,” je dejal Hribar Milič.
Predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta pri GZS Janez Škrabec je ocenil, da so odnosi med Rusijo in Slovenijo na zavidljivi ravni, saj si Slovenija kljub sankcijam utrjuje položaj v Rusiji. Kot je dejal, so se podjetja začela razmeram prilagajati. Želijo pa si, da bi EU opustila sankcije, ki močno škodijo gospodarskemu sodelovanju. “Želimo si drugačnega načina reševanja zahtevnih političnih vprašanj,” je še dodal.
Gospodarstveniki opažajo, da si rusko gospodarsko še vedno ni povsem opomoglo od padca cen nafte na svetovnih trgih leta 2014 in 2015 ter posledic mednarodnih sankcij, ki so omejile predvsem dostop Rusije do mednarodnih finančnih trgov. A po oceni Mednarodnega denarnega sklada so bili ukrepi Rusije za zajezitev gospodarske krize učinkoviti. V zadnjem lanskem četrtletju je namreč država že zabeležila rast.
Anketa med evropskimi podjetju v Rusiji v letu 2015 je pokazala, da imajo sankcije na poslovanje petih odstotkov podjetij neposreden vpliv, 70 odstotkov podjetij pa zaradi njih posluje slabše. Negotovost zaradi podaljševanja ekonomskih sankcij vsakih šest mesecev zmanjšuje investicije, omejene so tudi posojilne linij bank, je pojasnil ekonomist Bojan Ivanc.
Sankcije so vplivale tudi na gospodarstvo EU. Najbolj so prizadeti izvozniki iz EU, ki v Rusiji nimajo proizvodnje, izvozniki hrane, orožja in preciznih izdelkov ter turistične sekcije. Med najbolj prizadetimi izvoznimi državami je Ivanc izpostavil baltiške države.
“Dogaja se izrazit premik gospodarske, finančne, vojaške in demografske moči iz Zahoda proti Aziji. To je trend, ki ga moramo upoštevati, ko govorimo o širših odnosih,” je dejal geopolitični analitik Klemen Grošelj. Za Rusijo je EU pomemben trg, ki ga pa gledajo skozi posamezne države, saj je Rusija bolj naklonjena bilateralnim rešitvam oz. pogodbam. Grošelj je spomnil še na izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je že večkrat dejal, da Rusija želi biti globalna sila, ki bi delovala regionalno.
Po Grošljevi oceni ima Slovenija s članstvom v EU in Natu dve sidri, ki ji zagotavljata stabilnost in vojaško varnost. V tej kontekstu mora po njegovem Slovenija tudi razumeti interese in jih spoštovati.
Profesor Anton Bebler pa je ocenil, da gre v primeru sankcij zoper Rusijo tudi za neke vrste sankcije proti Ukrajini. Dejanski nameni in učinki mednarodnih sankcij so pogosto drugačni od uradno prikazanih. Poleg tega so sankcije najbolj učinkovite proti šibkim državam, ki niso samozadostne, zato proti Rusiji, ki je v veliki meri samozadostna, ne morejo biti učinkovite. Sankcije pogosto bolj kot režim prizadenejo prebivalstvo.
