Šarec je v slavnostnem govoru opozoril, da je Gasilska zveza Slovenije največja humanitarna organizacija v državi, gasilci pa so najmočnejša vojska za boj proti vsem nevšečnostim, s katerimi se soočajo državljani in katerih si pred 150 leti niso mogli zamisliti.
“Biti gasilec je čast in odgovornost,” hkrati pa to pomeni biti pripravljen delati za sočloveka in svojo državo, je dodal in nadaljeval, da “ko vsi drugi obupajo, odidejo ali se ustrašijo, takrat ostaja gasilec, ki se ne vpraša, koliko časa bo na intervenciji, takrat ko zmrzujejo cevi, ali takrat ko je peklenska poletna vročina”.
Hkrati je ocenil, da “posedujejo slovenski gasilci toliko znanja, da jim ga zavida celo tujina” in da je to na “najvišji možni” ravni. Gasilec ima “znanje in pogum, tudi opremljenost se je precej izboljšala” in je na zadovoljivi ravni, predvsem pa slovenske gasilce odlikujejo “duša, srce in skrb za sočloveka”, je pristavil.
“Nič ne more nadomestiti veselja, ko reši gasilec življenje ali premoženje. Nič ne more nadomestiti tudi žalosti ob prometnih nesrečah ali ko pogori domačija, za katero je družina garala vse svoje življenje, na koncu pa na pogorišču ne ostane ničesar več. Takrat gasilec tudi tolaži, takrat je gasilec tudi sočuten in takrat ve, kaj pomeni človeško trpljenje.”
Šarec je povzel, da je gasilska organizacija na Slovenskem dosegla “nesluten razvoj” in postala pojem ponosa, discipline, spoštovanja, tovarištva in predvsem človečnosti.
V Metliki so sicer že dopoldne pred popoldansko osrednjo prireditvijo pripravili slavnostno akademijo ob 70-letnici Gasilske zveze Slovenije, na kateri sta spregovorila minister za obrambo Karl Erjavec in predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik.
Erjavec je med drugim izpostavil solidarnost in ohranjanje slovenstva kot zelo pomembni gasilski vrednoti, ki se prenašata iz roda v rod, ter dejal, da je slovensko gasilstvo eden od stebrov slovenske državnosti. Poudaril je, da so gasilci med najbolj cenjenimi poklicnimi skupinami v Sloveniji ter da je slovensko gasilstvo med najbolj razvitimi v Evropi in širše.
Cerkvenik se je v svojem govoru med drugim zahvalil sogovornikom na ravni države, s katerimi so po njegovem vstopili v dialog, zato da bi premostili vsakodnevne ovire in da bi svoje delo opravljali še kakovostneje in učinkoviteje, brez nepotrebne administracije in birokratizacije.
Gasilci sicer za začetek organiziranega delovanja na Slovenskem štejejo 19. september 1869, ko so v Metliki na pobudo graščaka Josipa Savinška ustanovili prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem oz. t. i. požarno brambo. Tej so leta 1870 sledile ustanovitve prostovoljnih gasilskih društev v Laškem, Ljubljani in na Ptuju.
Hkrati s 150-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Metlika in 150-letnico organiziranega gasilstva na Slovenskem gasilci letos obeležujejo še 70. obletnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije in 50-letnico Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki.
Muzej so poimenovali po dolgoletnem predsedniku Gasilske zveze Slovenije in zgodovinarju Branku Božiču. Ta je poučeval zgodovino na Pedagoški akademiji v Ljubljani, proučeval je tudi zgodovino gasilstva na Slovenskem in bil pobudnik ter soustanovitelj omenjenega muzeja.
Po podatkih Gasilske zveze Slovenije ta krovna gasilska organizacija združuje več kot 162.000 prostovoljnih gasilcev, ki so organizirani v 1341 društev, povezanih v 120 gasilskih zvez, združenih v 17 gasilskih regij, in približno 700 poklicnih gasilcev, ki delujejo v 13 poklicnih gasilskih enotah.
