Med državama, ki sta pomembni gospodarski partnerici, ni večjih odprtih vprašanj, sta po pogovorih v Palači Srbije poudarila premierja. Po Šarčevih besedah je kmalu pričakovati povečanje blagovne izmenjave, kar je “za nas velikega pomena”, je dejal Šarec. Izkoristiti je treba tudi priložnosti tako v gospodarstvu kot v turizmu. Blagovna menjava med državama je sicer lani presegla 1,5 milijarde evrov in se je glede na leto prej povečala za približno 14 odstotkov.
Slovenija je ena najpomembnejših tujih investitork v Srbiji, kjer deluje približno 1600 slovenskih podjetij, pričakujejo pa tudi rast srbskih investicij v Sloveniji, je poudarila srbska premierka. Skupna zunanjetrgovinska menjava leta 2018 je znašala več kot 1,6 milijarde evrov, kar je “impresivno”, pričakujemo in upamo, da bo leta 2020 ta menjava preko dveh milijard evrov, je dejala Brnabićeva.
Nekatera vprašanja med državama so odprta še v okviru uresničevanja sporazuma o nasledstvu po nekdanji SFRJ. Kot je dejal Šarec, ki je poudaril pomen uresničevanja sporazuma o nasledstvu, sta se strinjala, da si bodo prizadevali za pospešitev njihovega reševanja.
Priložnost za to naj bi bila naslednja skupna seja vlad, ki jih Slovenija in Srbija pripravljata od leta 2013, zadnja pa je bila v začetku lanskega leta v Sloveniji. Brnabićeva je izrazila upanje, da bi skupno sejo pripravili do konca leta. Vzporedno s sejo vlad, ki jih državi pripravljata od leta 2013, naj bi potekal tudi gospodarski forum, saj, kot je dejala, gresta politično in gospodarsko sodelovanje z roko v roki.
“Vesel sem, da tudi vlada, ki jo vodim, nadaljuje dobre odnose, in verjamem, da bomo sproti reševali, kar bo odprtega,” pa je dejal Šarec in poudaril, da so dobri politični odnosi tudi za gospodarstvo pozitiven znak.
Slovenija je močna podpornica širitve EU na Zahodni Balkan in bo širitev še naprej podpirala, je dejal Šarec in ocenil, da si Srbija to zasluži. Zaveda pa se, da je še veliko odprtih vprašanj. V EU “trenutno klima res ni najbolj naklonjena širitvi, vendar Slovenija ne glede na to vztraja, da se bo o tem treba začeti pogovarjati,” je dejal. Pri tem je poudaril, da je širitev dolgotrajen proces, ki zahteva izvedbo reform, a je za reforme potrebna tudi spodbuda.
Med temami pogovorov je bil tudi zastali dialog o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Ta stoji že od lanskega novembra, ko je Kosovo uvedlo 100-odstotne carine na srbsko blago. Brnabićeva se je Šarcu zahvalila za jasno stališče, da odločitev Prištine o uvedbi carin ne prispeva k stabilnosti v regiji in da je treba to odločitev spremeniti.
Slovenija in Srbija imata sicer glede priznanja neodvisnosti Kosova različna stališča, je spomnila srbska premierka. Pri tem je poudarila, da Srbija razume in spoštuje stališče Ljubljane, pomembno za Beograd pa je, da tudi Slovenija razume stališče Srbije in da razume, da Priština ni niti stabilen niti predvidljiv partner. To je Priština pokazala ne le s carinami, ampak tudi s tem, da odločitev predstavlja neposredno kršitev sporazuma Cefta in sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU, je dejala.
Septembra bo začel veljati sporazum o zaposlovanju srbskih delavcev v Sloveniji. Na vprašanje v zvezi s tem je Brnabićeva odgovorila, da ne pričakuje, da bo ta povzročil velik odliv delovne sile iz Srbije. Pomen tega sporazuma je predvsem, da zagotovi varnost in zaščito delavcev Sloveniji, je dejala.
Šarec pa je dejal, da ima Slovenija trenutno rekordno zaposlenost in potrebuje novo delovno silo. Pri tem pa je poudaril pomen urejenega pretoka delovne sile, kar zagotavlja ta sporazum.
Premierja Šarca sta danes v Beogradu sprejela tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednica parlamenta Maja Gojković, sestal pa se bo tudi s Slovenci, ki živijo oz. delujejo v Srbiji.