Šarec in Kurz bosta po pogovorih po napovedih iz kanclerjeva kabineta imela na Dunaju ob 13.45 izjavo za medije.
Po napovedih iz kabineta predsednika slovenske vlade bodo osrednje teme pogovorov trenutno avstrijsko predsedovanje Evropski uniji, ki se bo sklenilo konec leta, in priprave na decembrski vrh EU. V povezavi s slednjim bosta sogovornika naslovila zlasti migracije, pogajanja o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027, brexit, razmere na Zahodnem Balkanu in širitveni proces EU.
Premier Šarec je glede migracij nedavno v državnem zboru, ko je tekla razprava o globalnem dogovoru Združenih narodov o migracijah, dejal, da Slovenija nezakonitih migracij ne podpira ter da je slovenska policija v boju proti njim uspešna. Sam tudi ni naklonjen morebitnemu posvetovalnemu referendumu v Sloveniji o globalnem dogovoru ZN o migracijah.
Glede izstopa Velike Britanije iz Evropske unije marca prihodnje leto slovenska vlada podpira tako dogovor o urejenem brexitu kot tudi enotnost unije pri tem vprašanju.
V zvezi z večletnim finančnim okvirom EU 2021-2027 predsednik slovenske vlade podpira hiter dogovor, ključni prioriteti Slovenije pa sta kohezijska politika ter politika razvoja podeželja.
Obisk slovenskega premierja v Avstriji po navedbah uradne Ljubljane pomeni nadaljevanje visoke ravni partnerskih dobrososedskih odnosov ter političnega dialoga med Slovenijo in Avstrijo. Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije, največja naložbenica in na drugem mestu po številu prihodov turistov ter nočitev. Blagovna menjava med državama presega pet milijard evrov letno.
Kljub dobrim odnosom med državama obstaja tudi nekaj odprtih vprašanj; prvo je avstrijski nadzor na meji s Slovenijo, ki se je začel ob vrhuncu
begunce krize leta 2015. Slovenija meni, da je ta nadzor nepotreben, Avstrija pri njem vztraja.
Slovensko javnost je razburil tudi avstrijski zakon o prilagoditvi otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji, ki velja tudi za slovenske delavce tej državi. Delavci migranti iz Slovenije bodo poslej prejemali otroški dodatek glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji. Evropska komisija je zaradi zakona Avstriji že zagrozila s postopkom.
Ena od stalnic dialoga med Slovenijo in Avstrijo je tudi položaj slovenske manjšine v Avstriji. Pri tem velja izpostaviti, da se avstrijska finančna podpora slovenski manjšini v zadnjih dveh desetletjih ni povečala, zaradi česar prihaja do različnih finančnih težav pri delovanju manjšine. Med drugim je v resnih finančnih težavah tednik koroških Slovencev Novice.
Avstrijska vlada, v kateri sta Ljudska stranka kanclerja Kurza in svobodnjaki, je sprejela tudi odločitev, da bodo pridobitev državne socialne pomoči vezali na znanje nemščine. V eni od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Narodnem svetu koroških Slovencev, so ob tem že opozorili, da bi ukrep lahko prizadel tudi pripadnike narodne skupnosti, ki sicer odlično obvladajo jezik narodne skupnosti, a zaradi nezadostnega znanja nemščine ne bi bili upravičeni do socialne pomoči v polnem obsegu.
Stalnica avstrijsko-slovenskih odnosov je notifikacija avstrijske državne pogodbe (ADP), ki v 7. členu ureja pravice slovenske manjšine v Avstriji. Avstrija zavrača, da bi katera od novonastalih držav, med njimi Slovenija, nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP ali držav, ki so k njej pristopile, med njimi Jugoslavijo. Slovenija se sicer šteje za naslednico ADP, a nasledstva ni notificirala.
Se pa ima Avstrija za zaščitnico nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. V Zvezi kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji so le nekaj dni pred Šarčevim obiskom na Dunaju na slovensko vlado naslovili resolucijo, v kateri so ponovno pozvali k ustavnopravnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot avtohtone narodne skupnosti. Zunanji minister Miro Cerar – ta je v vlogi vodje diplomacije že obiskal Dunaj – je v odzivu zatrdil, da ni pravnih podlag in tudi ne siceršnjih okoliščin, ki bi narekovale podelitev posebnega statusa tej etnični skupini
Pričakovati je, da bosta premierja Slovenije in Avstrije spregovorila tudi o že omenjenem globalnem dogovoru ZN o migracijah. Za razliko od Slovenije se je Avstrija odločila, da ne bo pristopila h globalnemu dogovoru Združenih narodov o upravljanju migracij, ki ga bodo sprejeli ta mesec v maroškem Marakešu.
