Ta je trenutno 1,16 milijarde evrov, od tega izvoz 790 milijonov evrov, uvoz pa 370 milijonov evrov. Kot je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izpostavil Medvedjev, se je v lanskem letu blagovna menjava okrepila za devet odstotkov, podobne rezultate pričakuje tudi letos. Premierja sta se zavzela predvsem za večjo diverzifikacijo blagovne menjave in poglobitev sedanje. Slovenija iz Rusije uvaža predvsem nafto in plin, Rusija pa iz Slovenije farmacevtske in kemične izdelke, pa tudi telekomunikacijsko in drugo opremo.

S Šarcem sta se zavzela tudi za krepitev medsebojnih investicij. Rusija je za Slovenijo peta partnerica po tujih neposrednih investicijah, cilji pa so še višji, je nakazal Šarec.

Gospodarske odnose sicer obremenjujejo sankcije, ki jih je EU uvedla zaradi ruske protipravne priključitve ukrajinskega Krima in spodbujanja upora na ukrajinskem vzhodu. Šarec je dejal, da se sicer pri tovrstnih vprašanjih državi ne strinjata, a da je treba ohranjati dialog. Oba pa sta prepričana, da sankcije EU ne bodo pomembneje vplivale na dvostransko gospodarsko sodelovanje.

Medvedjev je izrazil pričakovanje o normalizaciji odnosov z EU. Kot je izjavil, so ti odnosi sedaj praktično na ničli, a zato krepijo odnose s članicami povezave, kot je na primer Slovenija.

Izrazil je pričakovanje, da bo nova Evropska komisija pripravljena na spremembe v odnosih. “Rusija je na to pripravljena,” je zatrdil.

Premierja sta izpostavila tudi pomen zgodovine in ohranjanja spomina na tiste rojake, ki so padli v vojnah na območju obeh držav. Premier Šarec bo sicer danes v Moskvi slovesno odkril spomenik padlim slovenskim vojakom v obeh svetovnih vojnah na območju današnje Rusije. Skupaj z Medvedjevem pa sta izpostavila tudi pomen ruske kapelice pod Vršičem in spomenika padlim ruskim vojakom na ljubljanskih Žalah, kjer je 1. septembra zaplapolal večni ogenj.

Na območju današnje Rusije so sicer največ žrtev med slovenskimi vojaki zabeležili med prvo svetovno vojno. V ujetništvu po taboriščih za vojne ujetnike je umrlo okoli 4000 slovenskih vojakov, ki so se tedaj borili v vrstah Avstro-ogrske vojske. Med drugo svetovno vojno pa so se na območju Rusije borili predvsem slovenski mobiliziranci v vrstah nemškega wermachta in italijanske vojske. Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva je v vojnem ujetništvu tedanje Sovjetske zveze umrlo okoli sto Slovencev.