Kot odprta vprašanja je Šarec na novinarsko vprašanje izpostavil zlasti podaljševanje avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo, pa tudi problem otroških dodatkov, ki naj bi jih vlada na Dunaju tujim delavcem izplačevala glede na raven življenjskih stroškov v njihovih izvornih državah. Za delavce iz Slovenije to pomeni, da bi dobili precej nižji dodatek od Avstrijcev.
Glede slednjega je Šarec ponovil slovensko stališče, da to ni v skladu z evropskimi pravili. Izrazil je pričakovanje, da bo svoje povedala tudi Evropska komisija, ki je Avstriji sicer zaradi zakona že zagrozila s postopkom. Slovenija se je zaradi tega vprašanja skupaj s sedmimi članicami EU tudi formalno pritožila pri Evropski komisiji.
Tudi glede ohranjanja nadzora na slovensko-avstrijski meji je Šarec na skupni novinarski konferenci po srečanju s Kurzem ponovil slovensko stališče, da nadzor ni potreben, saj da Slovenija dobro nadzoruje zunanjo schengensko mejo.
Kurz je na drugi strani spomnil, da je Avstrija nadzor na meji uvedla sredi migrantske krize leta 2015, a šele po tistem, ko se je za to odločila država, ki se je najbolj zavzemala za odprte meje – Nemčija. Nadzor pa je uvedla na meji z Avstrijo, je poudaril avstrijski kancler.
Nakazal je, da bi nadzor na meji lahko odpravili šele, ko bodo zunanje meje Evropske unije “ustrezno varovane”.
S slednjim se je strinjal tudi Šarec, ki se je zavzel za okrepitev pristojnosti Frontexa. Za Slovenijo je pomembna zlasti okrepitev varovanja zunanje meje EU na mejah Hrvaške z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Pri tem pa se je Šarec zavzel še za to, da bi vprašanje nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru reševali “v evropskem duhu”.
Kljub vprašanjem, pri katerih se ne strinjata, pa sta Šarec in Kurz poudarila zelo dobre odnose med državama, zlasti na gospodarskem področju. Blagovna menjava med državama presega pet milijard evrov letno, Avstrija pa je z okoli tisoč podjetji največji investitor v Sloveniji, je poudaril Kurz.
“Imamo tudi pestro izmenjavo ljudi, narodni skupnosti v obeh državah in močno kulturno sodelovanje,” je povzel avstrijski kancler in izrazil zadovoljstvo, da sta se s Šarcem dogovorila, da se bo to sodelovanje še poglabljalo.
Tudi zato je Šarec Avstrijo izbral za prvo sosedo, ki jo je obiskal kot premier, za kar se mu je Kurz izrecno zahvalil.
“Imamo sicer nekaj odprtih vprašanj, kot vsi sosedje na svetu, vendar nič takega, česar se ne bi dalo reševati,” je dejal Šarec.
Šarec je na drugi strani Kurza pohvalil za vse napore in prizadevanja med avstrijskim predsedovanjem EU, zlasti pri reševanju vprašanja brexita, da bi bil ta “čim manj boleč”.
Izrazil je tudi pričakovanje glede vrha EU-Afrika, ki ga Avstrija pripravlja še ta mesec ob izteku predsedovanja. Kot je ocenil Šarec, bo forum dobra pot za reševanje vprašanja migracij. Sam verjame, da je ta problem treba “reševati na izvoru, ne pa stihijsko, vsak po svoje”.
Pri tem ne Šarec ne Kurz nista omenila dogovora Združenih narodov o migracijah, ki ga bodo prihodnji teden potrjevali v Marakešu.
Slovenija dogovor podpira, Avstrija pa ne. Šarec je že pred prihodom na Dunaj ocenjeval, da so evropske države, ki so se odločile, da ne podprejo tega dogovora, to storile predvsem iz notranjepolitičnih motivov. Avstrijsko vlado sicer sestavljata konservativna Ljudska stranka (ÖVP) in desni, protimigrantski svobodnjaki (FPÖ).
Šarec je povedal še, da sta se s Kurzem pogovarjala tudi o položaju na Zahodnem Balkanu. Pri tem je ponudil pomoč in izkušnje Slovenije pri zagotavljanju pomoči državam v tej regiji na njihovi poti v evroatlantske integracije.
Na relativno kratki novinarski konferenci nista izpostavila drugih tem, kot sta na primer položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ali pa morda notifikacija avstrijske državne pogodbe.
Je pa Šarec poudaril, da s Kurzem pripadata mlajši generaciji politikov, ki na svet in Evropo gleda nekoliko drugače. “Ne želiva si nenehnega vračanja v zgodovino, ampak rada gledava naprej,” je še dejal slovenski premier.
