Po Šarčevi oceni je namreč čas za kaj takega mimo. “Vprašanja in dileme v zvezi s tem so se preselila na pristojne organe, bodisi na inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitve, bodisi na policijo in tožilstvo, ki bosta obravnavala morebitno izdajo tajnih podatkov,” je zapisal.
Zato predsednika republike prosi za razumevanje, saj je bilo škodovanja interesom Slovenije in politizacije v preteklosti veliko in preveč. “Seja razširjene sestave Sveta za nacionalno varnost (Snav) v tem trenutku, ko je veliko takšnih in drugačnih manipulacij in obtoževanj, ne bi bila smiselna, saj bi utegnila spolitizirati še to posvetovalno telo vlade”, je navedel.
Pahor je premierju Šarcu namreč v torek poslal pismo, v katerem mu je predlagal, da skliče sejo sveta za nacionalno varnost “v zvezi z zelo zaskrbljujočimi zaostritvami odnosa med Sovo in Knovsom, ki naslavljajo demokratični nadzor nad obveščevalnimi službami in varovanje nacionalnih interesov”.
Po Šarčevi presoji pa ne gre za izredne razmere in vojno med komer koli, kot se skuša prikazati v javnosti. “Gre zgolj za vprašanje pristojnosti posameznih organov,” je opozoril in dodal, da strokovnim organom zaupa. Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) pa je po njegovih besedah politični nadzorni organ in ne civilni.
Slovenija je po njegovem prepričanju država z razvitim formalnim in neformalnim demokratičnim nadzorom nad obveščevalno-varnostnimi službami. Kompleksen demokratičen nadzor po njegovem mnenju odlično deluje. “Imamo raznolik sodni nadzor, nadzor neodvisnih institucij, kot je računsko sodišče, ali inšpektoratov z različnih področij, kot tudi notranji nadzor ali notranjerevizorski nadzor. Vsi potekajo v skladu z njihovimi pristojnostmi in, kar je najbolj pomembno, daleč od oči javnosti,” je zapisal. V primeru nedvoumno ugotovljenih morebitnih zlorab služb pa je po njegovi oceni prav, da se javnost s tem seznani.
Zatika se le pri eni obliki nadzora, to pa je politični nadzor, je v pismu ocenil Šarec in dodal, da je verjetno razlog v tem, da Knovs vodi predsednik ene od opozicijskih strank, ki po svoje tolmači zakonske pristojnosti. “S svojim ravnanjem seveda ne prispeva k nepristranskosti in zbuja upravičen vtis, da je bolj kot nadzor na prvem mestu njegova lastna promocija,” je zapisal.
Po njegovem mnenju neposredne javne obtožbe “ad personam”, ki jih predsednik Knovsa Matej Tonin izreka na račun kabineta predsednika vlade, ne da bi pred tem predložil ustrezne dokaze, to le še podkrepijo.
Zadnjo zaostritev odnosov med Sovo in Knovsom sicer predstavlja naznanilo suma storitve kaznivega dejanja razkritja tajnih podatkov, ki ga je Sova podala na tožilstvo in policijo zaradi javnega dela poročila Knovsa o zapletih v arbitražnem postopku. Razmere pa so napete že od nadzora Knovsa na Sovi, povezanega s kadrovanjem v času Šarčeve vlade in konkretno Šarčeve znanke na Sovi.
