Predsednik vlade je tudi znova izrazil razočaranje, ker države članice EU konec preteklega leta niso zmogle sprejeti odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Brez implementacije širitvene politike EU razprava o prihodnosti EU po njegovem mnenju ne bo celovita. Regija je pomemben partner EU tudi v luči soočanja z izzivi, kot so boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter sodelovanje z EU pri upravljanju z migracijami, je še opozoril Šarec, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

“Na koncu dneva je nadaljevanje širitvenega procesa edina izbira, ki jo imamo, če želimo stabilno in močno Evropo. Le takšna Evropska unija bo lahko imela pomembno in odgovorno vlogo v globaliziranem in nestanovitnem svetu,” je še dejal. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo prihajajoče razprave med članicami EU dokazale, da je EU sposobna dosegati soglasje o tako pomembnem vprašanju, kot sta evropska perspektiva in evropska pripadnost Zahodnega Balkana.

“Članstvo regije v EU mora biti naš končni cilj, korake do cilja pa je treba ob izpolnjenih pogojih pospešiti, in ne upočasnjevati,” je dejal predsednik slovenske vlade in izrazil pričakovanje, da bo znotraj EU marca doseženo soglasje za začetek pogajanj o članstvu v EU s Severno Makedonijo in Albanijo.

Razprava na panelu je bila sicer osredotočena na vprašanje, kako z okrepljenim regionalnim sodelovanjem pospešiti razvoj regije.

Po razpravi o Zahodnem Balkanu se je Šarec sestal z bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom, s katerim sta potrdila dobre odnose med državama in poudarila potencial gospodarskega sodelovanja. Oba premierja sta se v pogovoru strinjala o pomenu vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU, naslovila pa sta tudi ostale teme iz aktualnih razprav EU.

Šarec se bo danes med drugim udeležil delovnega kosila, na katerem bo potekala razprava pod naslovom Ustvarjanje rasti za srednjo in vzhodno Evropo. Srečal se bo tudi s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom, generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Kristalino Georgievo in predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta Maurom Ferrarijem.