Mlinarjeva je torej odslej dvojna državljanka. Kot so že v petek sporočili iz SAB, ji je avstrijska vlada namreč tik pred zdajci dala zeleno luč za hkratno pridobitev slovenskega državljanstva. Do tega je sicer prišla s tako imenovano izredno naturalizacijo, saj je vlada minuli teden ugotovila, da obstaja interes Slovenije za njen sprejem v državljanstvo.

Da je pridobitev slovenskega državljanstva pogoj za opravljanje ministrske funkcije, sta sicer presodila tako ministrstvo za javno upravo kot služba vlade za zakonodajo. Čeprav tega v zakonih ne piše, pa to izhaja iz ustave, ki govori o tem, da je oblast neposredno in z volitvami položena v roke državljanov.

Zdaj ko je Mlinarjeva prisegla kot slovenska državljanka, torej ni bilo zadržkov za njeno kandidaturo in predsednik vlade Šarec jo je pričakovano že danes posredoval v državni zbor.

Sedaj so na potezi poslanci. Najprej bo na vrsti zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom, ki je lahko sklicano že v treh dneh po vložitvi predloga, najpozneje pa v sedmih dneh. Pričakovati pa je, da bodo pohiteli in bo izvedeno že ta teden. Če bo prepričala člane odbora, je ta teden pričakovati tudi odločanje o Mlinarjevi na plenarni seji, verjetno izredni.

Za nastop funkcije potrebuje podporo navadne večine poslancev. Predsednica SAB Alenka Bratušek je ob predstavitvi kandidature Mlinarjeve odgovornost, da zagotovi to večino, pripisala predsedniku sicer manjšinske vlade Šarcu.

Mlinarjeva bo tako ob podpori poslancev na čelo službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prišla skoraj natančno leto dni za svojim predhodnikom. Iztok Purič je namreč funkcijo nastopil decembra lani, nato pa devet mesecev pozneje odstopil iz osebnih razlogov, ki jih nikoli ni pojasnil. Pred njim je moral s tega mesta zaradi neprimerne komunikacije oditi še en izbranec SAB Marko Bandelli.

Angelika Mlinar je bila sicer v minulem mandatu evropska poslanka, bila pa je tudi podpredsednica politične skupine liberalcev Alde. Tudi zato si SAB veliko obeta od njenega poznavanja bruseljskega parketa pri pripravah na nov večletni finančni okvir EU 2021-2027.

V Sloveniji je postala bolj znana jeseni 2013, ko je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament. Kot nosilka liste SAB je sicer v Sloveniji nastopila tudi na zadnjih evropskih volitvah, a stranki mesta ni uspelo dobiti.