“Vprašanje ni, ali bo še en napad, ampak kdaj,” je na soočenju skupno sedmih kandidatov posvaril bivši francoski predsednik. Zavzel se je, da bi posebno nevarne domnevne islamiste preventivno zaprli, tudi če ne bi storili nobenega kaznivega dejanja. Bivši francoski premier Alain Juppe temu v osnovi ni nasprotoval, a opozoril na pravila pravne države. Nekdanji vodja stranke UMP Jean-Francois Cope je zahteval radikalno spremembo glede varnostne politike in skupno novih 50.000 delovnih mest v francoski policiji in pravosodju.

Boj proti terorizmu bo po oceni poznavalcev osrednja tema predvolilne tekme za predsedniške volitve.

Juppe, ki ga prav tako bremenijo afere iz preteklosti, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na soočenju ubral bolj zmeren pristop. Glede svoje preteklosti je menil, da če Francozi menijo, da je storil napako, ki je vredna diskvalifikacije, ga ne bodo volili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Vsi vedo za mojo obsodbo, zgodovine ne moremo napisati na novo. Volivci naj odločijo, ali je to razlog za izključitev,” je dejal Juppe.

Sarkozy je zatrdil, da je po 37 letih v politiki njegova kazenska kartoteka čista. “Mislite, da bi sodeloval v tej kampanji, če bi imel karkoli na vesti,” je vprašal.

Bivši vodja republikanske stranke Jean-Francois Cope je dejal, da je upal, da bo Sarkozy izvedel reforme, ko je leta 2007 prevzel oblast z obljubo, da bo preuredil vzpostavljen red. “Pred desetimi leti smo jaz in milijoni Francozov upali na spremembe, ki jih je Sarkozy ponujal državi. Te spremembe se na žalost niso nikoli zgodile,” je dejal Cope, ki je tekmecu očital, da se izmika težkim izbiram.

Sarkozy se je branil, da ga je ovirala najhujša gospodarska kriza, ki je prizadela svet od leta 1929. Obljubil je močno in energično vodstvo, če se bo po petih letih socialistične vladavine vrnil na oblast.

Prvo soočenje kandidatov so tokrat zaznamovale tudi neobičajno ostro kritike na račun sedanjega predsednika Francoisa Hollanda. Povod za to so nova objavljena razkritja s kritičnimi izjavami Hollanda, npr. o pravosodju. “Zastavljajo se vprašanja, kako globoko je Francois Holland želel umazati predsedniški položaj,” je ob tem dejal Sarkozy, ki je moral leta 2012 na predsedniških volitvah priznati poraz na račun Hollanda. Slednjega je tudi obtožil, da je novinarjem predal zaupne dokumente.

Več kandidatov je na soočenju tudi kritiziralo množično brezposelnost v državi in šibko gospodarsko rast v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. “Država je tik pred razpadom,” je ob tem dejal bivši francoski premier Francois Fillon.

Francoski konservativci bodo svojega kandidata izbrali novembra, za položaj pa se poteguje sedem kandidatov. Po napovedih se bo glavni boj odvijal med Juppejem in Sarkozyjem.

Zaenkrat ankete največ možnosti za zmago pripisujejo nekdanjemu premierju, zdaj županu Bordeauxa, 71-letnemu Juppeju, ki uživa od osem do 14 odstotnih točk prednosti pred Sarkozyjem.

Tako Juppe kot Sarkozy sta bila v preteklosti vpletena v afere. Sarkozy se sooča s preiskavo zaradi domnevnega nezakonitega financiranja predsedniške kampanje leta 2012. Tudi Juppe je bil vpleten v afero s financiranjem stranke, zaradi česar je bil leta 2004 obsojen na enoletno zaporno kazen.

Francoska desnica bo kandidata za predsednika izbirala na primarnih volitvah, ki bodo potekale v dveh krogih, 20. in 27. novembra, zmagovalec pa ima dobre možnosti, da spomladi postane novi predsednik Francije.

Primarne volitve po vzoru ameriških so sicer v Franciji precejšnja novost. Prvič so jih leta 2011 izvedli socialisti in zmagovalec njihovih primarnih volitev Francois Hollande je leta 2012 slavil na predsedniških volitvah.