S atan se je izognil Mariboru, smo v Večeru zapisali pred skoraj 20 leti. V času, ko je štajerska prestolnica znorela zaradi satanistov. Z naslovom tedanjega teksta se sicer v Mariboru marsikdo danes ne bi strinjal, saj da je v mestu marsikaj hudičevega. A minuli ponedeljek, ko je spet minil 6. junij, ko je bilo v datumu (6. 6. 2016) spet dovolj šestic, da bi lahko zasejale paniko, smo bili Mariborčani obremenjeni z drugim, morebiti sicer enako mitološkim bitjem - želvakom Vinkom. Težko je danes verjeti, a pred dvema desetletjema je bila v Mariboru panika, kot jo pomnimo redkokdaj. Mogoče smo se ji približali pred nekaj tedni ob utopitvi tretjega mladeniča v mariborski Dravi v dveh letih in zgodbah o mariborskem Bermudskem trikotniku. A leta 1996 je bil mnogo hujše. Začelo se je že sredi maja. Povod: nekajurno nepojasnjeno izginotje mariborske osnovnošolke in srednješolca. Ko so ju našli, pa presenetljivo odkritje: v Mariboru najstniki častijo satana. Pod geslom: "Delaj vse, kar ni dobro." Obredi, droge, žrtvovanje mačk. Predsednik tedaj uradno registriranega satanističnega društva - da, tudi to smo v Sloveniji imeli -, sicer Ljubljančan, je tedaj komentiral, da smo Mariborčani čaščenje, verovanje in rituale pobrali iz filmov. Razlagal je, da ideologija satanistov ni povezana z zlom. Beseda satan naj bi v hebrejščini pomenila namreč tekmec ali nasprotnik. Da dokazujejo, da nasprotujejo verovanju v kakršnokoli božanstvo. Vir vsega zlega (in tudi dobrega) pa naj bi bil itak v človeku. Panika v porodnišnici, dvakrat v dveh desetletjih Ampak starši najstnikov so bili na nogah. V eni od osnovnih šol v centru mesta so našli skupinico otrok, ki so priznali, da so se spustili v okultno. Da pijejo kri iz svojih ran, žrtvujejo mačke, katerih kri prav tako pijejo. Na bližnji Piramidi naj bi se bili srečevali, sprehajalci so množično razlagali o nemalo izgorelih svečah ob jutrih, v pesku okoli znamenite kapelice narisanem pentagramu in drugih skrivnostnih, tudi o strah vzbujaj