Gorenak je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je ministrstvo za notranje zadeve v primeru omenjenega begunca izdalo dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo, po kateri bi moral biti ta v torek deportiran na Hrvaško. “Akt, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, je akt, ki je izvršljiv. Ne more ga odpraviti nihče več. Ta akt je zakonit in preizkušen tudi na vrhovnem sodišču, sodišču EU in na ustavnem sodišču,” je dodal.
Po njegovem mnenju je Cerar s svojimi izjavami v ponedeljek in torek neposredno posegel v to, da se “zakonita odločba zakonitega organa ne izvrši”. “Predsednik vlade je s tem po našem mnenju naredil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja,” je dejal.
Kot je pojasnil, je kaznivo dejanje treba preganjati, zato bodo v SDS vložili predlog ustavne obtožbe, da se predsednika razreši. Ob tem ni izključil možnosti vložitve kazenske ovadbe proti Cerarju.
Po Gorenakovih besedah je to, da bo Cerar po svojih napovedih v primeru Šamija uporabil 51. člen zakona o tujcih, nezakonito. Na podlagi te določbe bi mu namreč lahko dali dovoljenje za začasno prebivanje prej, preden je bila izdana zakonita odločba notranjega ministrstva, je prepričan Gorenak. Ob tem je pojasnil še, da je 51. člen zakona o tujcih namenjen temu, da se dovoljenje za prebivanje podeli nekomu, ki je znanstvenik, profesor, raziskovalec, zdravnik, in da obstaja interes Slovenije za to. “V tem primeru pa ne vem, če obstaja interes,” je v dvomih Gorenak.
Za to, da predlog ustavne obtožbe pride do ustavnega sodišča, ga mora podpreti vsaj 46 poslancev. Kot je dejal Gorenak, doslej še niso komunicirali z nobeno od političnih strank glede podpore njihovemu predlogu. Na vprašanje, ali predlog SDS vlaga z mislijo na parlamentarne volitve prihodnje leto, je Gorenak odgovoril, da bo Cerar volitve prihodnje leto izgubil tudi brez te obtožbe.
Gorenak je ponovil tudi, da na ilegalen način priti v Slovenijo in zaprositi za azil “sploh ni mogoče, razen če priletiš s padalom”, saj da mora skladno z dublinsko uredbo za azil vsak zaprositi v prvi državi EU, to pa sta denimo Grčija in Hrvaška.
Na potrebo po spremembi teh določb dublinske uredbe so sicer najbolj glasno nevladne organizacije opozarjale ob množičnih migracijah, ki so tekle čez Slovenijo.
Šami je v Slovenijo prek Hrvaške vstopil februarja 2016 ob koncu migrantskega vala, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška. Po odločitvah sodišč je notranje ministrstvo v ponedeljek sporočilo, da so 30. oktobra prejeli sklep ustavnega sodišča, po katerem so lahko začeli postopek za deportacijo Šamija.
Ta naj bi se zgodila v torej zjutraj, a do nje ni prišlo. K ustavitvi postopka je v ponedeljek pozval tudi Cerar, ki je v torek napovedal, da bo vlada odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 51. člena zakona o tujcih, ki določa, da se tujcu, katerega prebivanje v Sloveniji je v interesu države, lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje.
Na notranjem ministrstvu so v torek pojasnili, da je bil dublinski postopek pravnomočno končan, zato Šami ni več prosilec za mednarodno zaščito in po pravnomočnosti zanj veljajo določbe zakona o tujcih. Če bo vlada skladno z zakonom o tujcih, kot je predlagal premier, sprejela sklep, da je izdaja dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju v interesu Slovenije, bo notranje ministrstvo po uradni dolžnosti izdalo tako dovoljenje. Tako bo pridobil zakonit status v Sloveniji po drugi pravni podlagi in se predaja Hrvaški ne bo izvedla, so pojasnili.
