V parlamentu so ob predstavitvi prvega “camemberta”, kot v Bruslju imenujejo projekcije razdelitve sedežev, opozorili, da so to projekcije, ki temeljijo na sedanjem stanju, konkretno na raziskavah, opravljenih v začetku februarja, in nikakor ne napovedi nove sestave parlamenta.
Ta prvi nabor projekcij po zagotovilih parlamenta temelji na zanesljivih javnomnenjskih raziskavah, ki so jih izvedli inštituti za javnomnenjske raziskave v članicah, v imenu Evropskega parlamenta pa jih je zbral Kantar public.
Projekcije temeljijo na predpostavki, da se bo 29. marca zgodil brexit in da Velika Britanija na volitvah ne bo sodelovala, tako da bo imel parlament 705 sedežev, medtem ko jih ima sedanji 751. To je tudi treba upoštevati pri primerjavi današnjih projekcij z izidom volitev leta 2014.
Stranke so umeščene v obstoječe politične skupine ali evropske politične stranke, katerih članice so. Vse nove politične stranke in gibanja, ki še niso oznanila svojih namer, so uvrščena v kategorijo “drugi”.
V kategoriji “drugi” je tako tudi stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika.
Prve projekcije kažejo največ podpore trenutno najmočnejši politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki naj bi dobila 183 ali nekoliko manj kot 26 odstotkov vseh sedežev, medtem ko jih je leta 2014 dobila okoli 30 odstotkov.
Sledijo socialdemokrati (S&D), ki so tudi sedaj druga najvplivnejša skupina, s 135 ali dobrimi 19 odstotki sedežev, medtem ko so jih pred petimi leti dobili okoli 25 odstotkov.
EPP in S&D po teh prvih projekcijah skupaj ne bi imeli več kot polovice sedežev, kar bi bila pomembna sprememba glede na izide preteklih volitev.
Na tretjem mestu so liberalci (Alde) s 75 sedeži ali enajstimi odstotki, ki naj bi glede na volitve leta 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev, izboljšali rezultat.
Sledi skupina desnih in evroskeptičnih strank, Evropa narodov in svobode (ENF), ki združuje stranke, kot sta Liga italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija in stranka francoske desničarke Marine Le Pen. Tej se po prvih projekcijah obeta največje izboljšanje, saj naj bi dobila 59 ali 8,4 odstotka vseh sedežev, medtem ko ima sedaj 37 sedežev.
Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 51 ali okoli sedem odstotkov, kar je znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto.
Levica in Zeleni naj bi prav tako izgubili, Levica naj bi padla z 52 na 46 sedežev, Zeleni pa z 52 na 45. Dobili naj bi po okoli 6,5 odstotka sedežev.
Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) pa naj bi ostala pri okoli šestih odstotkih sedežev. Pomembno vprašanje pri tem je, ali bo Gibanje pet zvezd ostalo v tej skupini.
V kategorijo “drugi” je uvrščenih 58 sedežev.
Po prvih projekcijah se izjemno dober izid obeta Salviniju, ki naj bi dobil 27 sedežev ali 32,4 odstotka podpore v Italiji.
V Sloveniji naj bi SDS (EPP) in LMŠ (Alde) dobili po tri sedeže, po enega pa SD (S&D) in Levica (evropska levica GUE/NGL). SDS naj bi dobila 26,6 odstotka, LMŠ 25,6 odstotka, SD 14,7 odstotka, Levica pa 12,1 odstotka podpore.
Parlament bo objavljal posodobljene projekcije vsaka dva tedna do konca aprila, maja pa vsak teden. 26. maja bodo ob 18. uri objavljeni prvi rezultati vzporednih volitev za tiste države, ki jih bodo izvedle in v katerih se bo glasovanje končalo. Izidi se bodo nato posodabljali vsako uro, dokler ne bodo dostopni prvi delni uradni rezultati za vse članice.
V parlamentu izpostavljajo, da bodo to najpomembnejše volitve od prvih neposrednih volitev parlamenta leta 1979.
