Poslanci SDS ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič v interpelaciji očitajo, da z nespoštovanjem ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva spodkopava ustavo. Še bolj pa je po besedah Tomaža Lisca za protiustavno delovanje vlade odgovoren premier Miro Cerar, zato je “na dobri poti k ustavni obtožbi”.
Interpelacijo zoper Makovec Brenčičevo so v SDS vložili zato, ker še vedno ostaja neuresničena odločba ustavnega sodišča, s katero je to že pred skoraj dvema letoma DZ naložilo, da je treba zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja spremeniti tako, da bodo javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani v celoti in ne zgolj v višini 85 odstotkov. Rok za uresničitev ustavne odločbe je potekel 9. januarja letos, odločba pa še ni uresničena.
Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca je ministrica odgovorna za neukrepanje in zavlačevanje pri pripravi sprememb zakona, ki bi sledile odločbi ustavnega sodišča. Zato je po njegovih besedah odgovorna za kršitev ustave in neizvajanja odločbe ustavnega sodišča. Očitajo ji tudi opustitev dolžnega ravnanja, saj je ministrica dolžna zagotavljati in spoštovati ustavni red ter ustvarjanje neenakosti pred zakonom.
Še bolj kot ministrica pa je po mnenju Lisca odgovoren predsednik vlade Cerar, ki bi moral ministrici naložiti uresničitev ustavne odločbe. Spomnil je, da je Cerar pred pol leta dejal, da je treba ustavno odločbo nemudoma uveljaviti, in “več kot očitno je, da se je debelo zlagal”.
Ministrica odgovarja: ”Obtožbe ne držijo!”
V zvezi z nespoštovanjem odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol je ministrica spomnila, da je ustavno sodišče konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z ustavo v delu, kjer določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v drugačnem obsegu kot v javnih šolah, in sicer v višini 85 odstotkov. Zakonodajalcu je naložilo odpravo neustavnosti v letu dni, kar pa se ni zgodilo. Decembra 2014 sprejeta odločitev ustavnega sodišča je bila sicer v uradnem listu objavljena 9. januarja 2015, od takrat pa je začel tudi teči omenjeni rok.
Kot je dejala ministrica, se zaveda, da je odločitev ustavnega sodišča treba izvršiti. Pri tem je izpostavila mnenje vlade, ki ne nasprotuje nujnosti spremembe zakona na podlagi ustavne odločbe, poudarja pa, da je treba ob vprašanju financiranja obstoječih zasebnih šol to področje urediti celovito. Tako je v zakonodaji treba zajeti še druge elemente v zvezi z delovanjem novoustanovljenih zasebnih šol, kot so pogoji ustanavljanja, pridobitev javne veljavnosti ter spremljanje kakovosti.
Ministrica tudi zavrača očitke, da naj bi bila odgovorna za povzročeno diskriminacijo pri financiranju obveznih osnovnošolskih vsebin ter s tem povzročene nepopravljive posledice. “Ta navedba ne drži,” je zatrdila in pojasnila, da je bilo financiranje zasebnih šol urejeno s šolsko zakonodajo v letu 1996, vse do odločitve ustavnega sodišča leta 2014 pa se je ureditev zdela primerna in ustrezna.
Ob tem je spomnila, da je ustavno sodišče leta 1998 odločilo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država v celoti financira le javne šole, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z ustavo. Poleg tega so bili starši, ko so vpisovali otroke v šolo, po besedah Makovec Brenčičeve seznanjeni z veljavno zakonodajo, ki jo sama odločitev ustavnega sodišča še ni spremenila.
V nadaljevanju je izpostavila, da Slovenijo k urejanju izobraževalnega sistema na način, da bo zagotavljal dostopnost, kakovost in pravičnost izobraževanja, ne nazadnje zavezuje tudi nedavno sprejeta Unescova deklaracija izobraževanja 2030.
“Iz navedenih virov izhajajo opozorila v zvezi s premisleki po celovitem urejanju vprašanja zasebnega šolstva predvsem v luči družbenih sprememb in procesov, s katerimi smo soočeni,” je dejala. Dodala je, da je na to v svojem stališču opozorila vlada, ki je zato predlagala zavrnitev zakona, ki ga je predlagala poslanska skupina SDS.
Ministrstvo je tako pripravilo novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer so po njenih besedah upoštevali vsa ta dejstva. Predlog je bil 15. aprila 2016 posredovan v javno razpravo, kar po ministričinih besedah dokazuje jasno namero ministrstva k izvrševanju ustavne odločbe. Kot je dodala, so na predlog prispeli številni, tudi povsem nasprotujoči si komentarji. “Tudi ti kažejo, da so vprašanja povezana z urejanjem zasebnega šolstva številna in kompleksna in ne le vezana samo na vprašanje financiranja,” je dejala.
Poslanci SDS so letos marca v parlamentarni postopek sicer že tretjič vložili novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, da bi zagotovili izpolnitev odločbe ustavnega sodišča in omogočili “nediskriminatorno financiranje zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe za šoloobvezne otroke”. Podobno novelo zakona so predlagali že januarja lani, nato pa vnovič decembra, a v DZ ni dobila potrebne podpore.
