Po mnenju vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer gre pri ustavni obtožbi za “spodletelo otvoritveno potezo SDS v predvolilno kampanjo” ter za “pohod prevlade strahu, sovraštva in terorja vseh ljudi, ki vam slepo ne sledijo”. SDS je očitala, da kadarkoli so se lotili ustavnih obtožb, jim ni šlo za resnico, argumente, ampak so svojo realnost ponarejali z manipulacijami, zavajanji, lažmi in friziranjem številk. Današnji predlog pa da je metodo SDS “pripeljal do absurda in sprevrženosti”.
Tudi Jan Škoberne (SD) je prepričan, da gre pri ustavni obtožbi za “še eno epizodo predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi ena proti drugi”. Predlog ustavne obtožbe, ki je sicer rezervirana za najtežje obtožbe zlorabe oblasti, je po njegovih besedah neutemeljen, neargumentiran in “spisan nedostojno slabo”. Kot je dodal, tudi izhaja iz napačnega razumevanja diskrecijske klavzule v okviru dublinske uredbe.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je napovedal, da predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, saj temelji na trhlih argumentih. Kot je dejal, se je težko znebiti vtisa, da gre za uvodno dejanje volilne kampanje, v kateri bodo očitno dovoljena vsa sredstva, tudi ustavna obtožba. Predlagatelje je opomnil, da je njihov poskus tudi v večjem delu javnosti naletel na negativen odziv.
Pri podpori ustavni obtožbi pa vztrajajo poslanci SDS. Vinko Gorenak je vprašal Cerarja, česa se boji, če je tako prepričan v svoj prav. Zato je pozval koalicijske poslance, naj podprejo predlog ter odločitev prepustijo ustavnemu sodišču. Sam je prepričan, da je Cerar ravnal protizakonito, zato je bila opozicija dolžna vložiti ustavno obtožbo. “Kaj pa ji ostane drugega,” se je vprašal. Zanimalo ga je še, zakaj je Cerar tako ravnal ravno v primeru Ahmada Šamija oziroma kdo ga je silil ali nagovarjal, da je bil ravno Šami “deležen te milosti”.
Predlog pa ni naletel na podporo preostalih opozicijskih poslanskih skupin.
V NSi denimo ne bodo glasovali niti za niti proti ustavni obtožbi. Cerar se je po besedah poslanca Zvonka Laha sicer “po nepotrebnem vtikal v stvari, v katere bi bilo bolje, da se ne bi”. Ni pa po njegovem mnenju kršil ustave, zato je ustavna obtožba pretirana. Če že, bi bila v tem primeru primernejša interpelacija, je povedal Lah. Prepričan je, da bi se lahko ukvarjali s pomembnejšimi stvarmi, denimo z medsebojnimi odnosi med Slovenci in Hrvati na obmejnih območjih.
Tudi po besedah poslanca Levice Mihe Kordiša Cerar, “kljub svoji siceršnji protibegunski naravnanosti”, v primeru Šamija ni ravnal protizakonito, kar potrjuje tudi odločitev upravnega sodišča. “Cerarjev nenaden čut za sočloveka je mogoče dvoličen, nikakor pa ni protiustaven,” je dejal. Ustavna obtožba je po njegovem mnenju namenjena le predvolilni kampanji, saj je “vprašanje migracij pred parlamentarnimi volitvami prikladno pri roki”.
Predloga ustavne obtožbe ne nameravajo podpreti niti v poslanski skupini nepovezanih poslancev. A po besedah Alenke Bratušek ne zato, ker bi bili z delom predsednika vlade zadovoljni. Kot je dejala, sicer pozdravlja “prebujenje humane duše Mira Cerarja” v primeru sirskega begunca. Ob tem Bratuškova meni, da je Cerarjevo ravnanje v primeru Šami posledica javnega mnenja, ne pa njegovega prepričanja, da je ljudem v stiski treba pomagati.