"S pogrebom prve skupine žrtev izpolnjujemo ženevsko konvencijo in s tem notranji slovenski dialog postaja tak, da mrtve pokopljemo, potem pa se pogovarjamo naprej," je včeraj ob 8. obletnici vstopa raziskovalcev v prikrito vojno grobišče v rovu svete Barbare rudnika v Hudi Jami povedal dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. V Hudi Jami, ki bo po zaključku del ostala zaščiteno spomeniško območje. "Delo je do zdaj v dveh tretjinah končano, dokončano pa bi lahko bilo do konca leta," je pojasnila Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na ministrstvu za delo. Za sanacijo rudniškega jaška v letih 2012 in 2015 je bilo namenjeno 260 tisoč evrov, za sam izkop posmrtnih ostankov žrtev pa še okoli milijon evrov. V celoten projekt bo po besedah Bačeve vloženo okoli dva milijona evrov. Na ministrstvu računajo, da bi dela v Hudi Jami dokončali konec leta in žrtve pokopali na pokopališču na Dobravi. Koliko je še žrtev v jami, ne želijo špekulirati. "Verjamemo, da številka med 3000 in 5000 ni pravilna, je pa seveda za vsako žrtev, ki jo najdemo, tragedija," je dejala Bačeva, ki ocenjuje, da so zdaj nekje na dveh tretjinah dela. Dr. Petra Leben Seljak, ki ji je bila zaupana antropološka analiza posmrtnih ostankov, je povedala, da je po njenih izkušnjah število žrtev vedno manjše od laičnih ocen, ki so podane pred začetkom izkopavanj. Doslej so v jašku odkrili skupaj 1420 žrtev, 778 žrtev pa je bilo iz kostnice v Hudi Jami oktobra lani že prenesenih in pokopanih na pokopališču Dobrava. "Dolgo časa je trajalo, da smo našli skupen odgovor, kako najbolj dostojno pokopati žrtve, in da smo prišli do ugotovitve, da je bil najbolj primeren prostor na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru v neposredni bližini kostnice in spomenika žrtvam povojnih pobojev," je povedala Bačeva. Dežman jo je dopolnil, da spominskega parka ni bilo mogoče urediti ne v bližini rova ne na Teharju, ki